Novomeška zahodna obvozna cesta od avtoceste do Revoza v dolžini 13 kilometrov bo zgrajena. Vse kaže, da se bo izgradnja začela v letu 2019, končana mora biti najpozneje do leta 2022. Gradila je bo Družba za avtoceste RS (Dars), ki bo za to najela posojilo. Pri vzhodni obvozni cesti pa se je pošteno zataknilo. Od tu naprej pa se zatika tudi pri gradnji proti Gorjancem do Malin, od tam dalje pa je tako še vse nedorečeno.
Po navedbah naših virov se bo z izgradnjo zahodne ceste do Revoza stvar za precej časa tudi končala. Zato poznavalci razmer že opozarjajo, da je nadaljevanje gradnje proti belokranjskim Malinam (s predorom skozi Gorjance) še zelo “v zraku”, Belokranjci pa se bodo še dolgo vozili po obstoječi cesti čez Gorjance – ali kot pregovorno pravijo, “še sto let” (povedano v prispodobi). Za avtocestni del od Malin dalje po Beli krajini pa je tako jasno, da vlada nima pripravljenega še domala ničesar.
Novomeški cestni obroč razdeljen v dve fazi
Že marca smo objavili podatke, ki nam jih je posredovalo ministrstvo za infrastrukturo. Iz njih je razvidno, da je novomeški cestni obroč razdeljen v dve fazi, kar prikazuje tudi slika, ki jo objavljamo, posredovalo nam jo je ministrstvo. V prvi fazi je predvidena izgradnja hitre ceste in obvozne ceste od avtoceste Ljubljana – Obrežje do Revoza. Drugi del pa naj bi šel od avtoceste prek Mačkovca in Cikave. V tem delu pa se ne dogaja nič ali pa zelo veliko, kakor vzamemo, vendar o tem kasneje.
Zahodna obvozna cesta: dvopasovnica z dovoljeno hitrostjo 100 km/uro
Zahodni del, kar bo pravzaprav zahodna obvozna cesta od avtocestnega priključka Novo mesto – Zahod do Revoza, bo zajemal 13 kilometrov dolgo dvopasovnico z izvennivojskimi križišči. Največja dovoljena hitrost bo 100 kilometrov na uro. Dodajmo, da so nekateri zaradi tolikšne dovoljene hitrosti že zdaj precej nejevoljni, pričakovali so obvoznico v pravem pomenu besede. Priključki na zahodno obvozno cesto del so nadalje predvideni v Kamencah, Brezjah, Podbrezniku, Brodu in Regrških Košenicah. Končalo se bo pri Revozu. Navedena naselja bodo tudi znotraj tega t. i. obroča. Za ta del potekajo intenzivna dela, tudi v Mestni občini Novo mesto. Projektna dokumentacija naj bi bila zaključena letos. Takoj zatem bo mogoče pričeti s pridobivanjem zemljišč in pravic na njih, kar je osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nekje vmes morajo pridobiti še okoljevarstveno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje naj bi pridobili v letu 2018, ko naj bi se gradnja morda tudi pričela, čeprav večina omenja, da se bo začelo v letu 2019. Vendar pa je določen tudi skrajni rok za izgradnjo zahodne obvozne ceste, ki je postavljen v leto 2022.
Iz načrta poteka zahodne obvozne ceste od avtoceste do Revoza je razvidno, kje bo ta potekala. Na sliki je narisan tudi načrtovana vzhodna obvozna cesta, kjer pa se je pošteno zataknilo. Nadalje je razviden še načrt poteka ceste do Gorjancev, ki pa je še zelo v povojih, saj mora vlada najprej spremeniti zakonodajo glede urejanja prostora, ki ni skladna z evropsko. Na tem pa se, kot kaže, ne dela veliko ali nič. Vsaj v javnosti ne vemo nič o tem.
Kaj pa vzhodna obvozna cesta?
Po prvotnih načrtih oziroma edini veljavni uredbi iz leta 2012 naj bi šla od avtoceste pri Lešnici nazaj proti Qualandii, priključki so predvideni v Mačkovcu, Cikavi, Osredku in Pogancih, nato naj bi šlo proti Gorjancem, kjer naj bi bil zgrajen predor, do Malin. Tu pa se je pošteno zapletlo, saj krajani novomeške Krajevne skupnosti Ločna – Mačkovcu trasi nasprotujejo. Nezadovoljni so, ker cesta ne gre neposredno od odcepa Lešnica naprej po drugi trasi, pač pa je predviden nekakšne vrste odcep, dolg okrog 4 kilometre, ki bi pripeljal pod Trško Goro, Mačkovca in potem dalje proti Cikavi ter nato Gorjancem.
Pritožba na Evropsko komisijo
Krajani Ločne – Mačkovca so zato vložili pritožbo na Evropsko komisijo. Ta je pritožbi pritrdila in Sloveniji lani najprej izdala uradni opomin. Razlog za pritožbo in pritrditev Evropske komisije pa je bil, da slovenska zakonodaja ni povsem skladna z evropsko. Pritožba Novomeščanov je namreč temeljila na nezadostnem vključevanju javnosti pri pripravi državnega prostorskega načrta za južni del tretje razvojne osi. Po opominu se ni nič spremenilo, zato je Slovenija dobila iz Bruslja nove direktive za spremembo zakonodaje glede urejanja prostora, ki ni v skladu z evropsko. In tu se je zdaj ustavilo.
Očitno bo še dolgo stala tudi načrtovana gradnja proti Beli krajini
Posledično to pomeni, da se je ustavila tudi načrtovana izgradnja ceste proti Beli krajini, bolj znana kot 3. razvojna os, kolikor so kakšne aktivnosti tu sploh potekale. O tem ni nič znanega, pa tudi, kolikor vemo iz naših virov, se v Mestni občini Novo mesto glede tega nič ne dogaja oz. spreminja. Predvsem pa to tudi pomeni, da predora pod Gorjanci in hitre ceste do hrvaške meje še zelo dolgo ne bo. Temu je tako, četudi nekateri belokranjski lokalni veljaki danes govorijo drugače. Ministrstvo pa naj bi zdaj obljubljalo tudi nekakšen podpis pisma o nameri (če povemo poenostavljeno), kar pa bo, če bo do tega res prišlo, zgolj papir zaradi papirja. Bolj namenjen prihajajočemu predvolilnemu času, ko bodo tudi nekateri belokranjski veljaki morali polagati račune za svojo anemičnost v obstoječem mandatnem obdobju.
Minister Peter Gašperšič je sicer junija 2016 ob obisku Novega mesta še razlagal, da so bili vsi postopki pri pripravi prostorskega načrta za vzhodno obvozno cesto izvedeni tako, kot predvideva zakonodaja, in zato upa, da je pritožba krajanov na Evropsko komisijo neutemeljena. V Bruslju pa so menili drugače in to je minister moral vedeti že lani. Letos pa je, na sploh, iz Bruslja dobil klofuto. Slovenija mora uskladiti zakonodajo z evropsko.
Vlada nima še niti osnovnih prostorskih dokumentov za Belo krajino, kaj šele časovnice
Ministrstvo za infrastrukturo nam je tudi sicer že marca sporočilo, da vlada še nima niti osnovnih prostorskih dokumentov, kaj šele časovnice, kdaj bi se izgradnja 3. razvojne osi proti Beli krajini sploh lahko začela. Vsa ostala navajanja, kot smo jim občasno lahko priča, so torej besedičenja v prazno. Od uredbe za novomeški t. i. obroč, sprejeti v letu 2012, se na tem področju ni spremenilo nič in tudi delalo se ni domala nič. Po doslej znanih podatkih naj bi bila sicer znana le trasa do Malin, če bo glede na Bruselj sploh obveljala, dalje pa niti to ni več znano. Če nič drugega pa vsaj iz novomeškega primera zahodne obvozne ceste vidimo, kako dolgi so postopki do tega, da se z izgradnjo, s prvo lopato, sploh lahko začne. Pa še potem, ko se začne, vemo, kako dolgo to traja v Sloveniji.
S tem, ko se je pošteno zapletlo pri izgradnji vzhodne obvozne ceste v Novem mestu, se v nedoločno prihodnost odmika tudi izgradnja od Revoza prek Gorjancev do Malin. Od Malin naprej pa tako ni znanega še nič določnega. Kje smo potem še do končne izvedbe?
- Članek o novomeških obvoznih cestah je dostopen tukaj.
- Članek o nadaljevanju v Belo krajino pa je dostopen tukaj.
M. R.
