Kdor želi najeti posojilo, mu mora po plačilu obroka mesečno ostati vsaj 76 odstotkov minimalne bruto plače (po novem 714,84 evra). Ker je minimalna plača od 1. januarja 2020 višja, se je zahteva po kreditni sposobnosti zvišala za 41 evrov mesečno (plača za 45 evrov). K temu je treba (po novem) prišteti še vzdrževane družinske člane, kreditna sposobnost mora biti za vsakega od njih višja za 237,29 evra.
Za najem posojila v vrednosti 100 tisoč evrov je pred uveljavitvijo zaostrenih pogojev kreditiranja zadoščala plača v višini 1180 evrov, po novem banke zahtevajo v povprečju po 1450 evrov neto plače.
Pri izračunih kreditne sposobnosti posojilojemalca morajo banke po novem upoštevati drugačno formulo. Ker se je s 1. januarjem 2020 povišala še minimalna plača, je znesek, ki mora ostati posojilojemalcu, še višji. 76 odstotkov bruto minimalne plače je 714,84 evra. To pa je več kot znaša neto minimalna plača, ki je 671,03 evra.
To pomeni, da nekdo, ki prejema mesečno neto plačo v višini 714,84 evra, posojila po novem sploh ne more več dobiti. Tisti, ki mesečno prejme višjo neto plačo od 714,84 evra, lahko posojilo prejme sorazmerno z zneskom plače in tistim, kar mu mora ostati.
Vse to velja ob pogoju, da posojilojemalec nima vzdrževanih družinskih članov.
Za enega vzdrževanega člana pa je nadalje določen znesek 237,29 evra. Ta se poveča še za dodatnih 237,29 evra po vsakem od vzdrževanih članov.
Zaradi višje minimalne plače višji znesek zahtevane kreditne sposobnosti
Do konca leta 2019 je veljala nižja minimalna plača, ki je bila 886,63 evra, 76 odstotkov je pomenilo 673,84 evra. Od 1. januarja je že iz tega naslova zahteva po kreditni sposobnosti za 41 evrov mesečno višja. Kar pomeni: minimalna plača se je povečala za 45,32 evra neto, zahtevana kreditna sposobnost se je zvišala za 41 evrov.
Učinka pri ugotavljanju kreditne sposobnosti zaradi višje minimalne plače ni ni oziroma je zanemarljiva, 4 evre mesečno. Nekateri so namreč prav iz tega vira pričakovali boljšo kreditno sposobnost.
Vse to pomeni, da mora posojilojemalcu, ki vzdržuje enega družinskega člana, po plačilu obroka mesečno ostati 952,13 evra, če vzdržuje dva otroka pa 1.189,42 evra.
To pa je že več kot znaša povprečna plača. V Sloveniji je povprečna neto plača 1.122,40 evra, v občini Črnomelj, na primer, je ta 955 evrov, v Metliki 947,75 evra, v Semiču celo samo 900 evrov, v Mestni občini Novo mesto, kjer so plače višje od povprečnih v Sloveniji, pa je plača 1229,43 evra. O plačah smo poročali tukaj
Glede na statistične podatke v Sloveniji dve tretjini zaposlenih prejema plačo pod 1100 evri neto, povprečna pokojnina je 657 evrov.
Vse to pomeni, da večina slovenskega prebivalstva posojil, tako potrošniških kot stanovanjskih, v slovenskih bankah ne more več dobiti.
Za tuje banke nova pravila ne veljajo
Ukrepi za omejitev kreditiranja v bankah veljajo za vse slovenske banke, med katere spadajo tudi banke, ki so jih v Sloveniji ustanovili ali kupili tujci. Ne veljajo pa za vse bančne ustanove, ki delujejo na območju Slovenije. Če so banke v tuji lasti in delujejo v Sloveniji, kot na primer Raiffeisen Futura, za njih omejitve v Sloveniji ne veljajo. Za njih se ni nič spremenilo. Tako so v omenjeni banki za portal Siol že povedali, da imajo zaradi zaostrenih pogojev kreditiranja več povpraševanja in veliko več dela. Vendar tudi v tej in podobnih tujih bankah kreditno sposobnost preverjajo zelo natančno. Od 300 tisoč posameznikov, za katere je Banka Slovenije ocenila, da jih po novih pogojih kredita ne bo več moglo prejeti, jih vsaj 290 tisoč posojila ne bi dobilo niti v navedeni tuji banki. Hkrati v tej banki potrošniških posojil ne ponujajo, nudijo le hipotekarna posojila.
Slovenci so včasih po posojila hodili tudi na avstrijsko Koroško. V eni od tamkajšnjih posojilnic navajajo, da so se v zadnjih letih načrtno usmerili na nemško govoreče stranke, da pa po novem pričakujejo tudi večje povpraševanje iz Slovenije. Vendar pa je treba tudi tu spomniti na nekatere v javnosti zelo odmevne neprijetne zgodbe.
Tveganje črnega trga
Ob vsem tem obstaja tako veliko tveganja poseganje po posojilih na črnem trgu, kar predstavlja izredno veliko tveganje, zato poznavalci razmer to odsvetujejo. Spomnimo le na primer Orion.
Kako je za nekoga, ki išče 100.000 evrov posojila?
Če zaključimo še s posojili. V Žurnalu so izračunali, da bi nekdo s 1180 evri mesečnih dohodkov pred uveljavitvijo ukrepa v večini slovenskih bank lahko prejel 100.000 evrov posojila. Zdaj bi bi največ, 70.000 evrov, dobil v banki UniCredit, Delavska hranilnica bi mu odobrila 69.000 evrov, v Gorenjski banki in banki Intesa Sanpaolo bi mu odobrili približno 53.000 evrov, najmanj pa na NLB, kjer bi lahko dobil zgolj 48.300 evrov stanovanjskega posojila.
Po trenutnih informativnih izračunih, ki so jih za Žurnal pripravile banke, te za najem 100 tisoč evrov posojila posamezniku z enim vzdrževanim družinskim članom zahtevajo v povprečju po 1450 evrov mesečne neto plače.
Banke so za Žurnal pripravile tudi informativni izračun kredita z zavarovanjem z zastavo nepremičnine za nakup ali gradnjo nepremičnine v višini 100.000 evrov, z dobo odplačila 20 let in spremenljivo obrestno mero.
Spomnimo. Po tem, ko je Banka Slovenija s 1. novembrom 2019 določila strožje pogoje za kreditno sposobnost državljanov, se je kreditiranje v slovenskih bankah mesečno znižalo za 50 do 70 milijonov evrov. Upad kreditiranja se pri posamičnih bankah giblje med 15 in celo do 50 odstotkov glede na primerljivo preteklo obdobje. Večina bank pa poroča o upadu kreditiranja med 30 in 40 odstotki.
V Združenju bank Slovenije ocenjujejo, da je upad dejansko še večji, saj potrošniki, zlati tisti z nižjimi dohodki in več otroki, sploh ne pridejo več povpraševat po krediti v banko. Navajajo, da si ti že sami izračunajo, da kredita v bankah in hranilnicah v Sloveniji ne bodo mogli dobiti.
J. M.
