Danes praznujemo dan državnosti, dan, ko je Slovenija postala neodvisna država, rojstni dan slovenske države torej. Pred 27 leti je bil čas slovenske osamosvojitve, vojne za Slovenijo in prizadevanj za mednarodno priznanje ter plebiscita.
Nekdanja skupna država, SFRJ, je bila ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja na manj kot tretjini povprečja razvitosti zahodne Evrope, Slovenija, ki je bila njen najrazvitejši del, je bila na okoli 40 odstotkih.
Po osamosvojitvi so se stvari spremenile, navkljub temu, da je bilo v tistih letih težko, saj je samostojna država izgubila nekdanje skupne trge, velik del gospodarstva se je znašel v šoku.
Vendar so se stvari postopoma uredile, ob koncu leta 2008 smo že dohitevali povprečni standard zahodnih držav.
Vmes smo leta 2004 postali del Evropske unije, nato smo 1. januarja 2007 prevzeli evro in s tem postali še del evropskega monetarnega evroobmočja. Leta 2008 je Slovenija uspešno predsedovala Svetu EU. Postali smo članica zveze Nato. Vstopili smo tudi v schengensko območje.
Standard Slovencev se je bistveno povečal.
Po kazalniku kupna moč na prebivalca smo bili ob koncu leta 2008 že na 91 odstotkih evropskega povprečja. Italija, na primer, je bila tega leta na 100 odstotkih. Po tem letu pa je tudi Slovenijo zajela kriza, ki se je sprva iz finančne prelila v gospodarsko. To je spet močno vplivalo na slovensko gospodarstvo, kupna moč se je spet znižala in smo na 77 odstotkih povprečja 28 držav članic EU, kar je še vedno manj kot leta 2008. Vseeno pa je to povsem nekaj drugega kot ob koncu osemdesetih let, v času osamosvajanja, ko smo bili na 40 odstotkih.
Dejanska individualna potrošnja na prebivalca v standardih kupne moči v Sloveniji je v letu 2017 dosegala 77 odstotkov povprečja v EU-28 oz. je za tem povprečjem zaostajala za 23 odstotkov. Po vrednosti tega kazalnika so bile Sloveniji v 2017 najbližje Grčija (prav tako 77 % povprečja v EU-28), Malta (78 %) ter Poljska (76 %) in Slovaška (prav tako 76 %). Češka, na primer, nas je že prehitela.
Ko zdaj pregledujemo, kaj vse se je v teh 27 letih spremenilo, lahko ugotovimo, da je prebivalec Slovenije, rojen konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, do svoje polnoletnosti zamenjal tri valute in štiri vrste bankovcev. Zato je primerjava med povprečnimi plačami v zadnjih dvajsetih letih nekoliko težja. Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 smo z jugoslovanskega dinarja prešli na slovenski tolar; ta je bil sprva tiskan v obliki bonov, šele pozneje smo dobili prave tolarske bankovce; leta 2007 je slovenske tolarje (SIT) nadomestil evro (EUR).
Več nam o nekdanjih in zdajšnjih časih pove primerjava podatkov o tem, koliko časa smo za nakup določene dobrine ali storitve morali delati v 1991 in koliko v 2017. V letu 2017 smo, na primer, za nakup kilograma črnega kruha morali delati za tretjino manj časa, za nakup kilograma sladkorja trikrat manj, za nakup kilograma kave štirikrat manj in za nakup novega osebnega avtomobila znamke Renault Clio dvakrat manj kot pred petindvajsetimi leti.
Koliko časa smo morali za nakup posamezne dobrine delati v letu 1991 in koliko v 2017:
| 1991 | 2016 | |
| Črni kruh [kg] | 27 minut | 18 minut |
| Svinjina, kotlet [kg] | 2 uri 40 minut | 57 minut |
| Sveže mleko, neposneto [l] | 15 minut | 9 minut |
| Jedilno olje [l] | 46 minut | 16 minut |
| Sladkor, beli [kg] | 27 minut | 9 minut |
| Kava, mleta [kg] | 5 ur 2 minuti | 1 ura 18 minut |
| Dnevni časopis | 17 minut | 14 minut |
| Novi osebni avtomobil Renault Clio | 3.702 ur | 1.925 ur |
Še nekaj podatkov:
BDP/prebivalca:
- Leto 1991: 5.100 evrov
- Leto 2017: 21.000 evrov.
Izvoz/uvoz:
- V letu 1992 so bili glavni izvozni proizvodi Slovenije cestna vozila (11 % izvoza), obleka (10 %) in električni stroji in naprave (9 %).
- V 2017 je bil največji delež vrednosti izvoza Slovenije ustvarjen s cestnimi vozili (16 %), sledili so električni stroji in naprave (10 %) ter medicinski in farmacevtski proizvodi (prav tako 10 %).
Najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije je bila v vseh letih Nemčija. Pri trgovanju z drugimi članicami EU se je najbolj povečalo trgovanje Slovenije z Avstrijo.
Turizem: V 1991 smo našteli 1,4 milijona prihodov turistov, v 2017 pa 3,5-krat več oziroma 4,9 milijona turistov.
Demografska slika: Slovenija se stara. 1. januarja 1991 je bila povprečna starost prebivalcev Slovenije 35,9 leta, 1. januarja 2018 že 43,2 leta.
Število upokojencev: V 1991 je bilo v Sloveniji manj kot 400.000 upokojencev, v letu 2017 jih je bilo 616.000.
Kako nam kaže?
Prebivalstvo Slovenije naj bi se povečevalo do približno leta 2025 (in se povečalo na okrog 2.083.000), in to predvsem zaradi selitvenega prirasta (naravni prirast je bil namreč v 2017 prvič po letu 2005 spet negativen). Po letu 2025 naj bi število prebivalcev začelo počasi padati. 1. januarja 2080 naj bi imela Slovenija 1.938.000 prebivalcev, kar je 6 % manj kot v začetnem letu teh projekcij, tj. v 2015.
V naslednjih 65 letih naj bi se pomembno spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. V 2018 predstavljajo starejši (tj. osebe, stare 65 ali več let) 19,4 odstotka prebivalstva, leta 2057 naj bil bilo v tej starostni skupini skoraj 31 odstotkov prebivalcev Slovenije.
Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu se bo daljšalo, in dečki, ki se bodo rodili v Sloveniji leta 2018, bodo lahko pričakovali, da bodo živeli 87 let, deklice pa več kot 91 let.
Kaj nas lahko skrbi?
To, da so nas v zadnjih letih po razvoju prehitele nekatere srednjeevropske države, kot so Slovaška, Češka in nekatere ostale, ki so bile včasih daleč za nami. Nadalje to, da so zaradi množičnega pritiska migracij iz tujih civilizacij ogroženi temelji Evropske unije. In pa to, da Slovenija postaja starajoča se družba. Slovenci smo namreč deveta najstarejša država po prebivalstvu na svetu (med 230 državi je prebivalstvo starejše samo še v 8 državah).
Viri: Statistični urad RS, Eurostat.
Lepo in doživeto praznovanje današnjega rojstnega dne naše domovine vam želimo in ne pozabimo na – zastave.
Še nekaj podatkov o osamosvojitveni vojni: Vojna za Slovenijo se je začela 27. junija 1991 in je trajala 10 dni, do 7. julija 1991, ko je bila na Brionih pod pokroviteljstvom Evropske skupnosti (zdaj EU) podpisana Brionska deklaracija, ki je pomenila konec osamosvojitvene vojne. Predsedstvo takratne SFRJ je 18. julija sklenilo, da bodo enote JLA umaknili iz Slovenije. V vojni za Slovenijo je na slovenski strani padlo 19 žrtev, 182 je bilo ranjenih. Na strani JLA je padlo 45 žrtev, 146 je bilo ranjenih. Teritorialna obramba je zajela 4.693 vojakov JLA in pripadnikov jugoslovanske zvezne policije. Enote JLA so ubile tudi 12 tujih državljanov, med drugimi dva avstrijska novinarja na Brniku.
Uredništvo
