Vzrok za nezadovoljstvo s pokojninami ni reforma, ampak plače. Tako je te dni v enem izmed intervjujev povedala Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS). Konec maja letos se po osmih letih vodenja sindikata, nasledila je Dušana Semoliča (SD), umika, prihodnje leto se naj bi upokojila, stara dobrih 63 let.
Širši javnosti bo Lidija Jerkič za vedno ostala v spominu po tem, da je sama prejemala visoko plačo, po nekaterih podatkih okoli 8 tisoč evrov bruto mesečno, in po tem, da se je javno zavzemala za zmanjšanje neto plače zaposlenim.
Golobova vlada je namreč takoj na začetku, leta 2022, ukinila vse dobre zakone prejšnje, Janševe, vlade, med drugim že tudi veljaven zakon o dohodnini, po katerem se bi plače vseh zaposlenih postopoma dvigovale. V letu 2025 pa bi vsak od zaposlenih letno prejel po eno neto plačo več. Posledično bi bile tudi pokojnine novo upokojenih višje.
Golobovi so to izničili. Poskrbeli so, da zaposleni in posledično upokojenci nimamo “preveč” denarja. Tudi ob podpori vodilnih sindikalistov, kot so Lidija Jerkič in Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja (SVIZ). No, Jerkičeva odhaja v pokoj, dokončno naj bi se upokojil tudi sicer 68-letni Štrukelj. Vsaj tako navajajo nekateri.
Tako Jerkičeva kot Štrukelj sta se zavzela za nižje plače zaposlenih (in višje davke, višjo dohodnino), Jerkičeva pa je takrat celo dejala, da višjo dohodnino (z Golobovimi spremembami) podpira, ne zna pa pojasniti, zakaj. Na Radio Prvi, Studio ob 17., 10. maja 2021, je dejala: “Na katerikoli način razmišljam, kako razložiti, zakaj nismo zelo navdušeni za takšno spremembo, ki prinaša večji neto prejemek, NE ZNAM.”
Danes pa se “tov. sindikalistka upokojuje s pokojnino 2.500 plus evrov,” je te dni na omrežju X spomnil poslanec in nekdanji minister Zvone Černač. – vir
S prsti v marmeladi tudi pri davku o dolgotrajni oskrbi
To pa ni bilo edino. Jerkičeva in Štrukelj sta se tudi kot državna svetnika (člana Državnega sveta RS) zavzemala za nove davke. Sredi julija 2023 sta namreč nasprotovala vetu državnega sveta o Zakonu o dolgotrajni oskrbi, kot so ga pripravili v Golobovi koaliciji (Svoboda, SD in Levica). Ta zakon določa plačilo obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Delodajalci (podjetja) in delojemalci (zaposleni) bodo plačali prispevek v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine (pri povprečni pokojnini več kot 100 evrov letno). Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci.
Državni svet je želel julija 2023 to spremeniti, pa sta Jerkičeva in Štrukelj temu nasprotovala, glasovala sta proti.
Osnovni zakon o dolgotrajni oskrbni je sicer že decembra 2021 sprejela vlada Janeza Janše, financiranje oskrbe je bilo urejeno tudi s pomočjo evropskih sredstev. Golobova vlada je nato že zagotovljen denar namenila za levičarske nevladne organizacije, nezakonite migrante, gospodarstvu in prebivalstvu pa naložila nove davke. Ti bodo začeli veljati 1. julija 2025.
Kot je znano, za to državljani ne bomo prejeli nič, denar bodo, kot je to nedavno obrtnikom in podjetnikom povedal minister Simon Maljevac, pobirali na zalogo. Nekaj podobnega, kot je on, kot ustanovitelj Inštituta 8. marec in nekdanji sekretar stranke Levica, delal na zalogo, nasprotoval nekdanji vladi in si kot nagrado prislužil vodenje zanj ustanovljenega novega ministrstva, kjer zaposluje že okoli 100 ljudi, predvsem članov in pripadnikov skrajne levice. Maljevcu se je obrestovalo, obstaja pa dvom, da se bo to pobiranje davkov na zalogo obrestovalo državljanom.
Več o tem, kaj se je dogajalo julija 2023, lahko preberete na povezavi: Vodilna sindikalista ponovno za nižje neto plače – Moja Dolenjska
M. D.
