V ponedeljek zjutraj je vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica) začela s prenosom posmrtnih ostankov iz povojnega grobišča Jama pod Macesnovo gorico iz kleti kočevske komunale v državno kostnico v Škofji Loki. S tem naj bi bila po besedah predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki je sodelovala pri aktivnostih, zagotovljena začasna dostojna hramba žrtev povojnih pobojev do določitve trajnega mesta pokopa.
Pa je začasna hramba zares dostojna?
Kot je v izjavi za medije dejal minister za obrambo Borut Sajovic, so bili posmrtni ostanki žrtev, izkopani iz Jame pod Macesnovo gorico, začasno shranjeni v neprimernih kletnih prostorih kočevske komunale. Okolico kostnice, ki so jo na pokopališču Lipce leta 2009 zgradili v ta namen, so uredili v skladu z običaji. “Tam je možen prižig sveč in spoštljivo spominjanje,” je dejal.
A, kot opozarjajo tisti, ki so se v zadnjih letih ukvarjali z odkrivanjem povojnih morišč slovenske revolucionarne oblasti, so prostori, kamor bodo prestavili kosti, vse prej kot primerni in pietetni. V dokaz so priložili slike, iz katerih je razvidno, da so kosti pobitih stlačene v prozorne industrijske vreče, te pa so nato zložene ene na drugo in postavljene v enega od prostorov kostnice.
Z odločitvijo o prenosu posmrtnih ostankov v Škofjo Loko se ne strinjajo niti v vladni komisiji za reševanje vprašanja prikritih grobišč, ki jo vodi Jože Dežman. Kot je zapisal Dežman, so bili na lanskem srečanju pri predsednici republike svojci umrlih in predstavniki Katoliške cerkve soglasni, da se ne strinjajo s prenosom posmrtnih ostankov iz ene začasne lokacije na drugo začasno lokacijo, dokler ne bo odločeno o kraju, načinu in času dokončnega pokopa.
Mnogi sicer menijo, da bi bilo najustreznejše mesto za pokop ljubljansko osrednje pokopališče na Žalah, kjer so že pokopane druge žrtve vojn in vojaki različnih narodnosti, tudi okupatorski vojaki, čemur pa že več let nasprotuje ljubljanski župan Zoran Janković.
No, spodbudno je vsaj stališče Pirc Musarjeve, ki je v ponedeljek večkrat ponovila, da so bili povojni poboji zločin, ki ga je treba jasno obsoditi. Želi pa si, da bi ob 80-letnici konca druge svetovne vojne končno dosegli pomiritev glede tega temačnega dela naše zgodovine in soglasje glede lokacije trajnega pokopa posmrtnih ostankov žrtev vojnega nasilja in povojnih pobojev.
Izkopavanja pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu so po več letih priprav in raziskovanj začeli maja 2022, skupaj pa so do zaključka del izkopali za okoli 3000 kubičnih metrov materiala. Poleg okostij so našli tudi veliko najrazličnejših predmetov, je leta 2022 v predstavitvi izkopavanj dejal Dežman.
Izkopavanja je vodil Luka Rozman, ki je ocenil, da je šlo za zahtevna tako gradbena kot arheološka in antropološka dela. Pri delu jih je med drugim oviralo več sto kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki jih je bilo treba pravočasno zaznati in odstraniti, da je delo lahko potekalo varno.
Raziskave po besedah člana vladne komisije Mitje Ferenca kažejo, da so bile v breznu pobite predvsem slovenske žrtve, saj so v jami za razliko od drugih podobnih morišč našli veliko križev Marije Pomagaj z Brezij.
Žrtve so po besedah Rozmana pripeljali na rob brezna, od koder so jih nato med streljanjem pahnili v brezno 16 metrov globoko. Okoli 40 žrtev je streljanje in padec preživelo, a nato niso našle izhoda iz jame. Nekaterim pa je to uspelo in danes pričajo o takratnem dogajanju.
V jami so našli tudi veliko tulcev, nabojev, oblačil, obutve, pa tudi bergel, kar po besedah Rozmana kaže, da je bilo med pobitimi veliko ranjencev.
“Grobišče pod Macesnovo gorico naj bo spomin in opomin, da se kaj takega, kar se je dogajalo po drugi svetovni vojni, med Slovenci več ne bo ponovilo, ne glede na to, v kakšnih težkih preizkušnjah se bomo kot narod znašli,” je pozval Ferenc. Po skoraj 80 letih je po njegovih besedah čas, da premagamo medsebojne različne poglede in žrtvam omogočimo dostojen pokop.
Ker gre za grobišče s pretežno slovenskimi žrtvami, je Ferenc prepričan, da bi bilo smiselno v prihodnje vsakoletne spominske obeležitve, ki trenutno potekajo v nekaj kilometrov oddaljenem grobišču pod Krenom, prestaviti h grobišču pod Macesnovo gorico. V grobišču pod Krenom so namreč po dosedanjih raziskavah predvsem žrtve drugih narodov z območja nekdanje Jugoslavije.
A. V.
