Čeprav je vlada Roberta Goloba ob začetku mandata zagotavljala, da bo uredila delovanje in financiranje Slovenske tiskovne agencije (STA), veliko njenih potez v tem mandatu kaže, da je šlo v dobršni meri zgolj za obljube.
Med drugim je zadostno financiranje STA, kot pravijo naši viri, v veliki meri še vedno odvisno od dobre volje vodje Urada vlade RS za komuniciranje in predvsem izvajanja tržnih projektov, s katerimi si mora STA zagotavljati velik del sredstev za svoje delovanje. Zdaj pa namerava vladajoča politika v novem zakonu o STA celo uzakoniti možnost, s katero bo politiki vsakih 10 let dala priložnost, da STA ukine.
Ministrstvo za kulturo, ki ga vodi ministrica Levice Asta Vrečko, je namreč včeraj za obravnavo na vladi pripravilo nov predlog zakona o STA. Po njem bi vlada vsakih deset let pripravila oceno, ali ob upoštevanju razvoja medijskega trga še obstaja potreba po izvajanju javne službe, ki jo izvaja STA. Če bodo takrat vladajoči ocenili, da potrebe ni, bodo lahko STA prepustili prostemu trgu ali pa jo v skrajnem primeru celo ukinili. Na ta način bosta delovanje in financiranje STA v veliki meri odvisna od dobre volje vsakokratnih oblastnikov oziroma zunanjih financerjev, ki bodo s tem dobili tudi možnost vplivanja na uredniško politiko STA.
Predlog zakona sicer v osnovi natančneje določa, katere javne storitve je dolžna zagotavljati STA, ter kaj sodi v njeno tržno dejavnost, ki že zdaj predstavlja 40 odstotkov vseh njenih dohodkov. Pri tem si je vladajoča politika zagotovila tudi pravico, da potrjuje cenik storitev, ki jih naročnikom zaračunava STA.
Predlog tudi skrajšuje mandat direktorja STA s petih na štiri leta, kar pomeni, da bo lahko vsakokratna vlada nastavila svojega direktorja.
S 1. decembrom je sicer odgovorni urednik STA postal Mihael Šuštaršič, ki je marca odstopil z mesta odgovornega urednika portala Siol.net.
A. V.
