Slovenske občine in pravne osebe javnega sektorja na njihovi ravni so konec leta 2025 dolgovale 1,512 milijarde evrov. To je približno 160 milijonov evrov več kot leto prej. Povprečni dolg na prebivalca se je z 660 evrov dvignil na 735 evrov. V Jugovzhodni (JV) Sloveniji sta po skupnem dolgu na prebivalca najbolj zadolženi občini Šentjernej (1.181 evrov) in Črnomelj (1.151 evrov).
Mestna občina Novo mesto ima največji znesek v regiji, a le 257 evrov dolga na prebivalca, kar je precej pod slovenskim povprečjem 735 evrov. Najmanj sta zadolženi Osilnica in Loški Potok.
Skupni dolg vseh 21 občin Jugovzhodne Slovenije na dan 31. 12. 2025 znaša 89.678.602 evrov. To je približno 5,9 odstotka vsega občinskega dolga v državi (1,512 milijarde evrov). V regiji je dobrih 146 tisoč prebivalcev, dolg pomeni 612 evrov skupnega dolga na prebivalca, kar je manj od slovenskega povprečja 735 evrov.
Podatke je objavilo Ministrstvo za finance. V znesek sta vključena dolg same občine in dolg javnih podjetij, zavodov ter drugih pravnih oseb, ki jih občina obvladuje. Tri četrtine dolga nosijo občine, četrtino pravne osebe.
Povprečje 735 evrov na prebivalca sliko nekoliko popači. Mediana po občinah je nižja, okoli 504 evrov. Povprečje dvigujejo velika mesta in peščica majhnih občin z izjemno visokim dolgom. Brez vsakršnega dolga je bilo ob koncu leta 2025 le 8 občin (Bloke, Domžale, Gorišnica, Kranjska Gora, Markovci, Mengeš, Trzin in Žetale).
Najbolj zadolžene v Sloveniji
Po dolgu na prebivalca ostaja rekorderka Gornji Petrovci z 2.860 evri. To je edina občina, kjer znesek presega 2.000 evrov. Zaradi starih neugodnih posojil ima račun blokiran že od leta 2009. Sledijo Radlje ob Dravi (1.968 evrov), Prevalje (1.441 evrov), Ljubljana (1.376 evrov), Piran (1.272 evrov), Ajdovščina (1.244 evrov), Lenart (1.243 evrov), Jezersko (1.224 evrov), Preddvor (1.216 evrov) in Maribor (1.199 evrov). Več kot tisoč evrov na prebivalca ima 23 od 212 občin. Med njimi sta tudi Šentjernej in Črnomelj.
Po absolutnem znesku sliko obvladujejo mesta. Ljubljana sama dolguje 373,6 milijona evrov, skoraj četrtino vsega občinskega dolga v državi. Večino tega zneska ne nosi občina, temveč njene pravne osebe. Za njo so Maribor (124 milijonov), Celje, Kranj in Koper.
Občine dolg praviloma pojasnjujejo z investicijami: šole, vrtci, kanalizacija, ceste, obnova po poplavah. Skupna zadolženost občin narašča od leta 2017. Dolg na prebivalca je uporaben za primerjavo, ne pa za sodbo o posameznem županu. Majhna občina z eno veliko investicijo hitro skoči visoko na lestvici.
Jugovzhodna Slovenija
V statistični regiji Jugovzhodna Slovenija, ki združuje 21 občin Dolenjske, Bele krajine ter Kočevsko-ribniškega, sta nad državnim povprečjem predvsem Šentjernej (1.181 evrov) in Črnomelj (1.151 evrov). Sledijo Dolenjske Toplice (1.082 evrov), Kočevje (939 evrov), Ribnica (833 evrov) in Škocjan (815 evrov).
Mestna občina Novo mesto ima največji absolutni dolg v regiji, a zaradi velikosti med najnižji znesek na prebivalca (257 evrov). Najmanj sta zadolženi Osilnica (50 evrov) in Loški Potok (128 evrov).
Slovensko povprečje: 735 evrov na prebivalca.
|
Zap. št.
|
Občina
|
Skupni dolg, v evrih
|
Skupni dolg na prebivalca, v evrih
|
|---|---|---|---|
|
1
|
Šentjernej
|
8.890.797
|
1.181
|
|
2
|
Črnomelj
|
16.341.345
|
1.151
|
|
3
|
Dolenjske Toplice
|
3.920.889
|
1.082
|
|
4
|
Kočevje
|
14.697.680
|
939
|
|
5
|
Ribnica
|
8.095.294
|
833
|
|
6
|
Škocjan
|
2.878.369
|
815
|
|
7
|
Kostel
|
454.071
|
741
|
|
8
|
Mirna
|
2.006.408
|
724
|
|
9
|
Mirna Peč
|
2.175.242
|
680
|
|
10
|
Šmarješke Toplice
|
2.155.228
|
612
|
|
11
|
Žužemberk
|
2.791.229
|
584
|
|
12
|
Sodražica
|
1.248.018
|
545
|
|
13
|
Trebnje
|
6.479.848
|
486
|
|
14
|
Metlika
|
3.509.075
|
416
|
|
15
|
Straža
|
1.267.744
|
319
|
|
16
|
Semič
|
1.155.753
|
298
|
|
17
|
Mokronog-Trebelno
|
971.837
|
293
|
|
18
|
Šentrupert
|
747.521
|
293
|
|
19
|
Novo mesto
|
9.642.769
|
257
|
|
20
|
Loški Potok
|
231.513
|
128
|
|
21
|
Osilnica
|
17.972
|
50
|
|
Skupaj:
|
89.678.602
|
612 evrov
|
Tretji stolpec je skupni dolg na prebivalca (dolg občine + dolg pravnih oseb, deljen s številom prebivalcev v občini).
Pojasnilo: Dolg pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine: To so organizacije, ki jih je občina ustanovila ali jih obvladuje, na primer:
- javna podjetja (komunala, vodovod, energetika, parkirne hiše),
- javni zavodi (vrtec, šola, zdravstveni dom, knjižnica, center za socialno delo, zavod za turizem, šport),
- javni skladi in javne agencije,
- druge pravne osebe, v katerih ima občina odločilen vpliv na upravljanje.
Če si taka organizacija izposodi denar za kanalizacijo, dvorano, vozni park ali poslovno stavbo, se ta kredit šteje v skupni dolg občine, čeprav ga ne odplačuje neposredno občinski proračun.
Vir: Ministrstvo za finance, tabela Skupna-zadolzenost-in-dolg-na-prebivalca-na-dan-31.12.2025
Tabela izdelana s pomočjo UI (Grok, X).
M. D.
