V Jugovzhodni (JV) Sloveniji, v 21 občinah statistične regije, se je število državljanov tretjih držav med letoma 2022 in 2026 povečalo za skoraj polovico. Leta 2022 jih je bilo 4.283, leta 2026 pa že 6.403.
To predstavlja 49,5-odstotno rast, ki je višja od povprečja na državni ravni, ki je 35,2 %.
Na ravni celotne Slovenije se je število državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v istem obdobju povečalo s 76.773 na 103.796. Ti podatki se nanašajo na polnoletne osebe, ki so bile (leta 2022) oziroma bi bile (leta 2026) vpisane v evidenco volilne pravice za lokalne volitve. Zaradi spremembe zakonodaje pa 15. novembra 2026 na lokalnih volitvah ne bodo imeli volilne pravice. S tem se je na zadnjem referendumu strinjala tudi večina volivk in volivcev.
Največja koncentracija na Dolenjskem
Najbolj izrazit porast v JV Sloveniji je na Dolenjskem, kjer se je število povečalo za 53,4 odstotka (z 2.934 na 4.500). Absolutno največji prirast je v Novem mestu (+820 oseb), ki samo predstavlja več kot 40 odstotkov vseh državljanov tretjih držav v celotni regiji. Sledi Trebnje (+230). Visoka relativna rast je vidna tudi v manjših občinah, kot so Mokronog-Trebelno, Mirna Peč, Šentjernej in Šmarješke Toplice, kjer se je število več kot podvojilo.
V Beli krajini je bil porast 33,9-odstoten (s 660 na 884).
Na Kočevsko-ribniškem območju je rast znašala 47,9 odstotka (z 689 na 1.019), najbolj pa sta se povečali številki v Kočevju in Ribnici.
Koncentracija državljanov tretjih držav ostaja močno vezana na večja industrijska in zaposlitvena središča regije, predvsem Novo mesto.
1. Bela krajina
|
Občina
|
2022
|
2026
|
Porast, v %
|
|---|---|---|---|
|
Črnomelj
|
352
|
445
|
+26,4
|
|
Metlika
|
243
|
348
|
+43,2
|
|
Semič
|
65
|
91
|
+40,0
|
|
Skupaj:
|
660
|
884
|
+33,9 %
|
2. Dolenjska
|
Občina
|
2022
|
2026
|
Porast, v %
|
|---|---|---|---|
|
Novo mesto
|
1.796
|
2.616
|
+45,7
|
|
Trebnje
|
553
|
783
|
+41,6
|
|
Straža
|
123
|
217
|
+76,4
|
|
Šentjernej
|
80
|
166
|
+107,5
|
|
Mirna
|
67
|
119
|
+77,6
|
|
Dolenjske Toplice
|
66
|
124
|
+87,9
|
|
Šmarješke Toplice
|
52
|
108
|
+107,7
|
|
Škocjan
|
48
|
76
|
+58,3
|
|
Žužemberk
|
43
|
72
|
+67,4
|
|
Mokronog-Trebelno
|
38
|
86
|
+126,3
|
|
Mirna Peč
|
35
|
79
|
+125,7
|
|
Šentrupert
|
33
|
54
|
+63,6
|
|
Skupaj:
|
2.934
|
4.500
|
+53,4 %
|
3. Kočevsko-ribniško
|
Občina
|
2022
|
2026
|
Porast v %
|
|---|---|---|---|
|
Kočevje
|
374
|
559
|
+49,5
|
|
Ribnica
|
260
|
391
|
+50,4
|
|
Sodražica
|
34
|
45
|
+32,4
|
|
Loški Potok
|
16
|
15
|
−6,2
|
|
Kostel
|
4
|
7
|
+75,0
|
|
Osilnica
|
1
|
2
|
+100,0
|
|
Skupaj:
|
689
|
1.019
|
+47,9 %
|
Skupaj Jugovzhodna Slovenija: 4.283 (2022) → 6.403 (2026) | +49,5 %
Vir: Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo.
Podatki MNZ se nanašajo na polnoletne državljane tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so bili (leta 2022) oziroma bi bili (leta 2026) vpisani v evidenco volilne pravice za lokalne volitve. Do nedavne spremembe zakonodaje so imeli ti tujci (ob izpolnjevanju pogoja stalnega prebivališča) pravico voliti na lokalnih volitvah (za občinski svet in župana). Tokrat, 15. 11. 2026, te pravice ne bodo več imeli.
Razlika
- Državljani EU (npr. Hrvati, Nemci, Italijani …) še vedno ohranjajo volilno pravico na lokalnih volitvah (ob pogoju stalnega prebivališča).
- Državljani tretjih držav pa od lokalnih volitev 2026 naprej te pravice nimajo več.
Državljani tretjih držav so tujci, ki niso državljani Republike Slovenije in niso državljani držav članic Evropske unije. To so torej državljani vseh drugih držav (npr. Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova, Severne Makedonije, Črne gore, Ukrajine, Rusije, Kitajske, držav Afrike, Azije, Latinske Amerike itd.).
M. D.
