Ne samo sedaj, ko nas je korona virus podal v težko življenjsko preizkušnjo, ampak se vsak dan vse bolj zavedamo, kako pomembno je, kakšno hrano jemo. Zato tudi vse več ljudi prisega na lokalno hrano, ki ima v primerjavi z uvoženo marsikatero prednost. Je bolj okusna, sveža in hranljiva, zaradi krajših transportnih poti ni dodatno obdelana.
Z nakupom lokalnih izdelkov pa naredimo tudi majhen, a pomemben korak v podporo lokalnemu gospodarstvu.
Avtohtona flora je zaklad, ki ga mora varovati in ohranjati vsaka država. Ko sorte ni več, je ne moremo več dobiti nazaj. Pot do lokalno pridelane hrane je pot skrbno izbranega semena. Prihaja čas setve in v tem času, je na mestu premislek o uporabi semena domačih sort. Avtohtone, domače in tradicionalne sorte so namreč dobro prilagojene našim podnebnim in življenjskim razmeram, zaradi česar so okrepile odpornost proti boleznim in škodljivcem ter pridobile značilen okus. Njihovo ohranjanje ni le recept za okusno in zdravo hrano, je hkrati recept za dvigovanje konkurenčne sposobnosti našega kmetijstva in zagotavljanje prehranske varnosti.
Kakovost pridelka zagotavljajo pridelovalci s svojo skrbjo, znanjem in tudi zavedanjem, da s tem pomagajo ohranjati našo dragoceno dediščino. Vrh tega pa imajo avtohtone sorte v primerjavi z novejšimi številne prednosti. Strokovna literatura celo omenja, da se jih lažje pridela, saj so nove sorte zahtevnejše in potrebujejo več škropljenja, stare pa ne potrebujejo toliko pesticidov, herbicidov in gnojil, ker so odlično prilagojene našim pridelovalnim razmeram.
Lokalne oz. stare domače sorte in populacije kmetijskih rastlin, ki so se skozi rodove ohranile le na kmetijah, so del bogate slovenske kulturne dediščine. Z namenom, da bi to dediščino ohranili tudi za prihodnje rodove, so na Kmetijskem inštitutu Slovenije v sklopu projekta, sofinanciranega s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, pripravili Anketo o pridelavi starih sort na kmetijah. Za vse, ki bi želeli svoj genski vir oz. določeno staro domačo sorto rastline darovati v nadaljnje raziskave pa še Anketo glede zbiranja genskih virov kmetijskih rastlin. Obe anketi dobite na svoji izpostavi kmetijske svetovalne službe.
Pripravila: Tatjana Kmetič Škof, univ. dipl. ing. agr., koordinatorka za KDDD
(Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, Oddelek za kmetijsko svetovanje)
