“V Levici nočejo, da bi bila razbremenitev plač tema predvolilne kampanje, ampak, o čem pa bi radi razpravljali v kampanji, če ne bi o blaginji ljudi?”
Tako je novico o tem, da poslanska skupina Levica še razmišlja, ali bo umaknila zahtevo za referendum o noveli dohodninskega zakona, ki jo je vložila sredi decembra lani, komentiral prof. dr. Matej Lahovnik.
Koordinator Levice Luka Mesec je sporočil, da jim ne ustreza, da bi bil referendum, na katerem bi državljani odločali o tem, ali želijo večje plače, na dan parlamentarnih volitev, ki so predvidene za 24. april. S tem sicer želijo doseči, da spremembe pri plačah ne bi bile ena osrednjih točk predvolilne kampanje, a bo Levica zdaj čas za razpravo o tem še podaljšala.
Spomnimo. Levica je ob podpori KUL 15. decembra 2021 zablokirala sprejem sprememb zakona o dohodnini (Zvišanje plač že v letu 2022 preprečila Levica), po katerem bi bile neto plače že s 1. januarjem 2022 višje. Uveden bi bil tudi seniorski dodatek in še več je teh pozitivnih sprememb.
V Levici so, ob podpori celotne KUL, vložili zahtevo za posvetovalni referendum. Več bo znanega predvidoma v petek, ko je sklican kolegij predsednika državnega zbora. Ta bo po terminskem načrtu odločal o sklicu januarske seje – takrat naj bi bilo torej več znanega ali o zahtevi za referendum ali o uvrstitvi novele zakona o dohodnini na vnovično glasovanje. Ni pa tudi nujno. Začetek januarske seje je predviden za 31. januar, o datumu posvetovalnega referenduma namreč odloča državni zbor.
Kulovci in sindikalisti proti višjim neto plačam
Spomnimo še, da so poslanci že na novembrski seji o zakonu že glasovali (v prvem branju), proti višjim neto plačam so bili poslanci KUL in Nepovezani z Igorjem Zorčičem na čelu. Proti višjim neto plačam je v Državnem svetu RS kot edini glasoval tudi Branimir Štrukelj (SVIZ in Levica). Proti višjim neto plačam je tudi Lidija Jerkič (ZSSS in SKEI), ki pa razloga ne zna pojasniti. Več o tem smo poročali tukaj
M. D.
