V KUL in sindikatih nasprotujejo višjim neto plačam

V postopku sprejemanja je predlog sprememb Zakona o dohodnini, ki državljanom prinaša višje neto dohodke. Škandalozno pri tem pa je, da višjim neto plačam nasprotujejo tako v političnih strankah, združenih v KUL (SD, LMŠ, Levica in SAB), kot tudi nekateri vodilni sindikalisti. Po spremembah bo boljše tudi za starejše (nova seniorska olajšava) in študente.

Vlada je pripravila, poslanci koalicijski strank pa v prvi obravnavi že potrdili predlog, po katerem bodo neto plače višje, nižji bodo davki, gospodarstvo pa zaradi tega ne bo dodatno obremenjeno. Poleg tega zakon prinaša še nekatere druge davčne razbremenitve prebivalstva. Poslanci SD, LMŠ, Levice in SAB so glasovali proti.

Spremembe: Letno neto plača več

Splošna olajšava se bo zviševala, iz 3500 evrov, kolikor znaša trenutno, na 7500 evrov. Spremembe bodo postopne, od leta 2022 do leta 2025.

To pomeni, da se bo neto prihodek vsakemu zaposlenemu na letni ravni v letu 2025 povečal za eno plačo, do takrat pa se bo povečevalo postopoma.

Zakaj sindikati nasprotujejo višji neto plači? Ne znajo pojasniti!

Zakaj sindikati temu nasprotujejo, ni jasno niti njim samim. Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in tudi Sindikata kovinsko in elektro industrije (SKEI), je o tem za Radio Slovenija dejala:

“Ne znam, enostavno razložiti človeku, zakaj smo proti, če bo njegova neto plača večja. Na katerikoli način razmišljam, kako razložiti, zakaj nismo zelo navdušeni za takšno spremembo, ki prinaša večji neto prejemek, ne znam.”

Vprašanje, ki se pri tem pojavlja je, ali zaposleni, ki tem sindikatom plačujejo članarino, sploh vedo, kaj se dogaja in kakšna so stališča njihovih vodstev? Da so proti nižjim davkom in višjim neto plačam! V službi koga so?

Kaj pa gospodarstvo?

V gospodarstvu predlog sprememb davčne zakonodaje in višje neto plače zaposlenih podpirajo. Vladni predlog so podprla vsa gospodarska združenja.

Tako sindikati in gospodarstvo, kaj pa del opozicije, združene v KUL?

V SD, LMŠ, Levici in SAB navajajo, da bo zaradi nižjih davkov iz plač manj prihodkov v državni proračun. Gledano z vidika številk je res tako videti. Vendar pa bo imel vsak zaposleni v Sloveniji višji neto razpoložljivi dohodek, posledično bo višja tudi potrošnja. Višji bodo tudi učinki na konkurenčnost gospodarstva in brezposelnost, posledično bo višja tudi gospodarska rast.

Nasploh pa, v Sloveniji imamo že zdaj visoke davke, hkrati je v slovenskem proračunu okoli milijarde evrov neizterljivega davčnega dolga. Izterjava tega je še posebna rezerva. Omenimo še črpanje evropskih sredstev, ki je bilo v času preteklih vlad katastrofalno slabo. Po lanski spremembi vlade se je to obrnilo, vseeno pa imamo v evropskem proračunu na voljo še veliko denarja.

Nadalje skušajo Kulovci javnosti prikazati, da bo zakon o spremembi dohodnine prinesel bonitete ali pa učinek samo bogatim. Vendar to ni res. Dejstvo je namreč, da bodo neto plače višje za zaposlene v državi, vključno s tistimi, ki prejemajo minimalno plačo. Leta 2025, ko bo zakon veljal v polnosti, bo vsak letno prejel neto plačo več!

V nadaljevanju objavljamo predlog olajšav za fizične osebe in stopnje dohodnine.

Olajšave za fizične osebe in stopnje dohodnine

Splošna olajšava

Po novem Zakonu o dohodnini (Zdoh-2) se bo splošna davčna olajšava za rezidente dvignila postopoma od 3500 eur do 7500 eur. Po letih bo razporejeno tako:

  • 2022: 4500 eur
  • 2023: 5500 eur
  • 2024: 6500 eur
  • od 2025 dalje: 7500 eur

Nova seniorska olajšava

Osebna olajšava bo po novem ZDoh-2 za osebe po dopolnjenem 70. letu starosti, in sicer v višini 7500 eur.

Posebna osebna olajšava

Spremembo bodo občutili tudi tisti, ki imajo status dijaka ali študenta in dosegajo dohodke za opravljeno začasno ali občasno delo. Olajšava bo priznana v fiksnem znesku 3500 eur in se ne bo višala v prihodnjih letih, kot velja za splošno.

Stopnje dohodnine

Tudi dohodninska lestvica bo doživela spremembo z ZDoh-2, in sicer se spreminja stopnja davka v zadnjem najvišjem razredu. Iz 50 % na 45 % za davčno osnovo nad 72.000 eur.

J. M.