“Od vsakega, ki si bodisi doma ali v EU domišlja, da lahko druge sili v sprejem ilegalnih migrantov, pričakujem, da bo najprej sam v svojo veliko hišo ali vilo sprejel vsaj dva. Tudi od “voditeljice” stranke SD, ki bi bila solidarna na vaš račun. Ob 15 tisoč evrih prihodkov mesečno, hiši in ukradeni vili.”
Tako je na sporočilo Tanje Fajon, v. d. predsednice stranke SD in goreče zagovornice nezakonitih migracij, odgovoril vladni predsednik in predsednik največje politične stranke v Sloveniji, Janez Janša.
Fajonova, ki tako doma kot v Bruslju, kjer deluje kot evropska poslanka iz vrst SD, zvesto sledi milijarderju Georgeu Sorosu, je namreč na svoji spletni strani objavila sporočilo z naslovom “Solidarnost bo ključna, a je obenem najtrši pogajalski oreh” – tukaj
V sporočilu lahko preberemo, kako je Fajonova v Evropskem parlamentu poudarila, da je zadovoljna, da je Evropska komisija končno predstavila nove predloge migracijske in azilne reforme EU, kjer je zapisana obvezna solidarnost držav pri soočanju z migracijami. Solidarnost naj bi bila obvezna za azilni sistem države članice EU in v primeru izkrcanja migrantov, rešenih na morju. Obvezno solidarnost vseh članic EU je ocenila kot dobro in navedla, da mora biti “Slovenija del rešitve in ne problema, to je tudi moj poziv slovenski vladi”.
Odziv predsednika vlade Janeza Janše na predlog Evropske komisije pa je, da Slovenija ne pristaja na načelo obvezne solidarnosti pri reševanju migrantske problematike.
Prav ta solidarnostni vidik pa bo ključna tema razprav v prihodnjih tednih in mesecih, vemo pa, da bo Slovenija predsedovala Svetu EU, predsedovanje bo vodil Janez Janša. Fajonova že napoveduje zaplete, že pred tem je bila zelo glasna pri tem, da bi bila lahko to ovira tudi pri črpanju evropskega denarja za Slovenijo.
S tem tudi pokaže, kako daleč je za lastne interese pripravljena iti in škodovati vsem državljanom.
Slovenija doslej zelo darežljiva z azilnimi odločbami, zdaj vlada azilno politiko zaostruje
Na Twitterju se je na predlog migracijskega in azilnega pakta odzval tudi notranji minister Aleš Hojs. Komentiral je navedbe avstrijskega časnika Krone, ki je objavil tudi statistiko, koliko pozitivnih azilnih odločb na milijon prebivalcev, je posamezna članica EU izdala v letu 2019. “Iz predstavljene grafike odobrenih azilov na milijon prebivalcev je razvidno, da smo bili v primerjavi s Hrvaško, Češko, Madžarsko, Poljsko, Slovaško (in tako naprej) bili zelo darežljivi,” je komentiral Hojs. In še dodal, da so rešitve, ki jih je predstavila EU daleč od želenega kompromisa, saj “tako azilno kot tudi zakonodajo o tujcih v Sloveniji zaostrujemo”.
Iz podatkov je razvidno, da je Slovenija izdala 50 odločb za azil na milijon prebivalcev, medtem ko so ostale naštete države ugodile od 5 do 15 prošnjam za azil na milijon prebivalcev.
O tem, da zdajšnja vlada načrtuje sprejem sprememb zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti, smo že poročali, predlogi sprememb pa so v zaključni fazi medresorskega usklajevanja. Sprejem v državnem zboru je predviden do konca leta 2021.
J. M.