Občina Škocjan je v romskem naselju Dobruška gmajna že leta 2011 zagotovila skupni vodovodni priključek s pitno vodo iz vodovodnega sistema na naslovu Dobruška vas 41, na zemljišču, ki je v lasti občine. Občina je plačala priključek, porabo vode naj bi plačali uporabniki.
Do takratnega dogovora o vodnem priključku v naselje je prišlo po tem, ko sta si varuhinja človekovih pravic in takratna vlada nekaj časa dopisovali, kako rešiti problem preskrbe s pitno vodo v tem romskem naselju v Občini Škocjan. Z napeljavo vodnega priključka s pipo so nato zagotovili pitno vodo družinam v naselju, ki do takrat niso imele dostopa do nje. Občina je sicer pri Komunali Novo mesto naročila še izdelavo predračuna za postavitev jaška in 19 odjemnih mest, kar bi občino stalo 7200 evrov, a se je takratna vlada odločila drugače. Odjemnih mest za nelegalno zgrajene barake ni potrdila. Nasprotovala je tudi tihi legalizaciji na črno zgrajenih objektov v naselju.
Leta 2011 je bila večina zadovoljna z dano rešitvijo
S to odločitvijo so se leta 2011 po takratnem poročanju časnika Delo strinjali tudi Romi. Vsaj večina med njimi. Zatrjevali so, da so zadovoljni z vsako rešitvijo, tudi če bo za vse Rome v naselju na voljo samo ena pipa. Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov, je takrat tudi pohvalil občinsko vodstvo, ker je pripravilo idejni načrt vodooskrbe in vodilo ves postopek za to, da je voda nato v naselje res tudi pritekla. Pri reševanju problema vodooskrbe so takrat, poleg občine in Foruma romskih svetnikov, sodelovali še Svet romske skupnosti, policija in predstavniki Amnesty International Slovenija. Ugotavljali so, da večina škocjanskih Romov živi v neprimernih bivanjskih razmerah, barake so zgrajene nelegalno, precej družin pa nima dostopa do pitne vode. Romi so uporabljali vodo iz bližnjega potoka Radulja, ki je onesnažen s fekalijami. Bolj osveščeni iz naselja pa so vodo že takrat vozili iz občinskega središča.
Občinsko vodstvo je 11. julija 2011 pripravilo tudi predhodni sestanek z Romi. Za priklop na vodovodni sistem je bilo zainteresiranih 19 tamkajšnjih družin. Dejansko se jih je pozneje priklopilo le 9.
Po napeljavi vodovodnega priključka s pipo so si tako nekateri potem napeljali vodo do svojih bivališč. Nekateri tega niso želeli plačati, pri nekaterih drugih pa romske družine niso dovolile vkopavanja vodovodnih cevi na svojem območju. Nato se je začelo spet zapletati. Jeseni 2016 je nato zdajšnja vlada sklenila, da morajo Rome v romskem naselju Dobruška vas, ki teh priključkov nimajo, oskrbeti s cisternami za vodo. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko so naselje obiskali vladni predstavniki, tudi predsednik vlade. Na vladi 19. septembra 2016 so za dostop do pitne vode v naseljih Goriča vas, Dobruška vas 35 in Dobruška vas 41 namenili 30.000 evrov. Stvar je bila precej nedorečena, ni bilo določeno niti to, kdo bo plačeval dovoz vode. Cisterne niso bile izolirane, voda je nato v njih zmrzovala, stvar je postala neuporabna.
Že leta 2014 pa sta dve romski družini vložili tožbi na Evropsko sodišče za človekove pravice. Eno je bila 14-članska družina iz Dobruške vasi, drugo pa sta vložila dva Roma iz Goriče vasi pri Ribnici. Poleg tega, da nimajo dostopa do pitne vode, so v navajali, da nimajo niti sanitarij.
Poleg evropskega sodišča so se s tem začeli ukvarjati tudi v Evropski komisiji za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), ki je nevladna organizacija kot jih poznamo tudi pri nas. Ta je Sloveniji zdaj že drugič izrekla grajo zaradi tega, ker “veliko Romov še nima dostopa do pitne vode”. O tem poročilu mediji poročajo v teh dneh.
Dodajmo, da je ta nevladna komisija v poročilu navedla, da Slovenija ustrezno izvaja dve njihovi priporočili: to je priporočilo v povezavi z izbrisanimi in priporočilo o vzpostavitvi nacionalnega organa za boj proti diskriminaciji. Slovenska država pa ne izvaja priporočil glede Romov, saj nekateri še vedno nimajo dostopa do pitne vode, omenjene so cisterne.
Župan: Vsi, ki so se priklopili na vodovodni sistem, imajo vodo
Na vse to so se zdaj odzvali tudi v Občini Škocjan. Župan Jože Kapler je povedal, da imajo vsi, ki so se priklopili na vodovodni sistem, kakor je bilo to dogovorjeno leta 2011, dostop do pitne vode, torej napeljano vodo, “preostali pa jo uporabljajo zagotovo od sosedov”.
Župan Kapler je tožbi zoper državo za nacionalno televizijo pospremil z besedami: “To se mi zdi zelo absurdno dejanje, na neki način tudi tistih, ki pri tem pomagajo.”
Iztočili 700.000 litrov vode, plačala občina
Nadalje je povedal, da je občina vodovodni priključek namestila v severnem delu romskega naselja v Dobruški vasi, ob vrtcu. Poleti so ga nato zaprli, saj je bilo v mesecu dni iz pipe iztočenih skoraj 700.000 litrov vode. Te naj bi tamkajšnji prebivalci porabili tudi za polnjenje plastičnih bazenov. Račun za porabljeno vodo je bil 1000 evrov, plačala ga je občina. Nato je občina priključek zablokirala.
Kdo je tisti, ki pomaga tamkajšnjim Romom pri evropskih ustanovah, župan javno ni razkril. Doslej pa je znano, da je zadnja leta slednje v Sloveniji zastopala Odvetniška pisarna Nine Zidar Klemenčič. Slednja je soproga zdajšnjega ministra za pravosodje. Ali je ta odvetniška pisarna sprožila postopke tudi v tujini, zaenkrat ni znano. Vsaj 14-članska družina iz Dobruške vasi, katere član je leta 2016 s pestmi napadel tudi škocjanskega župana Jožeta Kaplerja, pa je zaščito iskala tudi pri Amnesty International Slovenija, ki je prav tako nevladna organizacija.
Komisija ni povezana z ustanovami Evropske unije
Ob koncu naj pojasnimo še vlogo Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) in njihovo poročilo. Komisija nima povezave z Evropsko unijo in njenimi ustanovami. Gre za povsem samostojno nevladno organizacijo s sedežem v Strasbourgu. Zdajšnja vlada pa je 15. junija za članico komisije imenovala Nežo Kogovšek Šalamon, direktorico Mirovnega inštituta. Člani sicer ne zastopajo interesov države, ki jih je imenovala v komisijo, komisija pa se ukvarja z bojem proti rasizmu, rasni diskriminaciji, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti.
