V državnem zboru bo danes pomembno glasovanje. Včeraj so opravili razpravo, danes pa bodo glasovali o predlaganih spremembah zakona o dohodnini, po katerem bodo bruto plače zaposlenih – če bo zakon potrjen – davčno manj obremenjene, neto plače pa bodo višje.
Prehod bo postopen, do leta 2025, ko bo vsak zaposleni v državi letno prejel eno neto plačo več.
Tokratno glasovanje bo zato zelo pomembno, zakon naj bi začel veljati že s 1. januarjem 2022.
Kulovci in sindikalisti proti višjim neto plačam
Spomnimo pa, da so poslanci na novembrski seji o zakonu že glasovali (v prvem branju), proti višjim neto plačam so bili poslanci KUL in Nepovezani z Igorjem Zorčičem na čelu. Proti višjim neto plačam je v Državnem svetu RS kot edini glasoval tudi Branimir Štrukelj (SVIZ in Levica). Proti višjim neto plačam je tudi Lidija Jerkič (ZSSS in SKEI), ki pa razloga ne zna pojasniti. Več o tem smo poročali tukaj
Tokratni predlog že četrti v zadnjih letih
V KUL kot razlog za svoje nasprotovanje navajajo, da bo zaradi nižjih davkov iz plač manj prihodkov v proračun in posledično ne bomo imeli uravnoteženih javnih financ. Vendar pa so tako govorili že tudi v preteklih treh poskusih, v letih pred epidemijo, ko je bila Slovenija na višku gospodarske moči.
Tokrat gre namreč že četrti poskus, da se davki iz bruto plač znižajo. Nižjo dohodnino so v SDS predlagali že v letih 2017, 2018 in 2019.
Kulovci večno s praznimi izgovori
Nazadnje je Šarčeva vlada predlog zavrnila aprila 2019, predlog zakona je nato padel tudi v državnem zboru, z izgovorom, da bi se v državni proračun steklo za skoraj 400 milijonov evrov manj davkov. Toliko več pa bi bilo v družinskih denarnicah. V SDS so na to odgovarjali, da je denarja dovolj in naj vlada raje počrpa denar iz evropskih skladov, od koder je bilo do začetka 2019 pridobljenega manj kot 18 odstotkov dodeljenih sredstev, čas za črpanje pa se je iztekal. Šele zdajšnja vlada je črpanje pospešila. V SDS so opozarjali, da se denar se namesto iz žepov zaposlenih lahko nadomesti tudi z boljšo izterjavo neplačanih davkov, pa tudi z izboljšanim nadzorom odlivov denarja v davčne oaze. Leta 2019 so mednarodne ustanove namreč ocenile, da iz Slovenije v davčne oaze letno ponikne okoli 3500 milijonov evrov. Višje prihodke v državni proračun pa je možno doseči tudi z višjo gospodarsko rastjo (potrošnjo in porabo).
Šarčeve Kulovske ekipe vse to že takrat ni ganilo, v SD, LMŠ, Levici, SAB in Nepovezani poslanci (odpadniki iz SMC z Zorčičem na čelu) še vedno ponavljajo svoje. Nobenega od Kulovcev in sindikalistov tudi ne moti, da je davčna obremenitev dela v Sloveniji ena najvišjih v Evropski uniji.
Enostavno nasprotujejo nižjim davkom in temu, da bi zaposleni prejeli višje neto plače.
Današnje glasovanje bomo spremljali in objavili tudi poimenski izid.
J. M.
