Kako se bodo po včerajšnjem glasovanju o amandmaju k državnemu proračunu, s katerim je bilo občini Črnomelj dodeljenih nepovratnih 6,95 milijona evrov za gradnjo osnovne šole Loka, predstavniki strank iz vrst KUL sploh lahko še kdaj oglasili v Črnomlju? Včerajšnja odločitev pomeni, da se bo občina zdaj lahko prijavila še za nepovratna sredstva Eko sklada. Brez tega to ne bi bilo mogoče.
In kako se danes počutijo njihovi volivci in volivke, ki so jih v strankah SD, LMŠ, Levica in SAB povsem izigrali?
Spremljali smo dogajanja okrog dodelitve ali bolje rečeno predodelitve sredstev za gradnjo nove osnovne šole v črnomaljski Loki.
Črnomelj in Belo krajino so podprli v strankah SDS (pod vodstvom Janeza Janše), SMC (Zdravka Počivalška), NSi (Mateja Tonina), SNS (Zmaga Jelinčiča), poslanci DeSUS in poslanca narodnostnih manjših (madžarske in italijanske).
Predlog za OŠ Loka je v sodelovanju z občino Črnomelj, tudi v sodelovanju z vodstvom OŠ Loka, pripravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi dr. Simona Kustec (SMC). Pomembna vez pri tem je bila tudi Maja Kocjan, predsednica Sveta zavoda OŠ Loka in občinska svetnica. (vir)
Zgradba že zdavnaj razpadla, pouk na petih lokacijah
Da je nova šola v črnomaljski Loki nujno potrebna, verjetno ni treba posebej izpostavljati. Del obstoječe je star 52 let, večinoma montažen, v razsutem stanju, dodatno je stavbo v celoti poškodovalo še neurje s točo, junija 2018. Inšpektorji so pouk v pomembnem delu stavbe prepovedali, šola je pouk nato uredila na petih različnih lokacijah. Nekatere dnevno z avtobusom vozijo tudi v 12 km oddaljeno podružnično šolo v Adlešičih, za nekatere so pouk začasno uredili v nekdanji poslovni stavbi Belta in podobno. Stanje je nevzdržno.
To vedo tudi v politiki, v preteklih letih so se njihovi obiski v Beli krajini vrstili, vendar le takrat, ko je bilo to njim v korist. Spomnimo na obiske Tanje Fajon (SD), Jerneja Pikala (nekdanjega ministra za šolstvo, SD), Alenke Bratušek (SAB), Luke Mesca in Violete Tomič (Levica).
Navkljub temu SD, LMŠ, Levica, SAB, Zorčič in nepovezani predloga za gradnjo šole niso podprli
Vse to je javno znano in kljub temu poslanci iz vrst KUL, to je strank SD (Tanje Fajon), LMŠ (Marjana Šarca), Levice (Luka Mesec) in SAB (Alenke Bratušek), včeraj predloga vlade za predodelitev 6,95 milijona evrov v dobro Črnomlja, niso podprli.
Predloga ni podprla niti Violeta Tomić (Levica), ki se po potrebi sicer rada deklarira za Belokranjko. Za poslanko je bila sicer izvoljena v središču Ljubljane.
Bela krajina je sicer brez poslanca. Na zadnjih državnozborskih volitvah je daleč največ glasov volivcev in volivk prejela Maja Kocjan (skoraj 3000 oz. 27 odstotkov glasov), vendar je bilo to zaradi obstoječega volilnega sistema premalo, da bi se lahko uvrstila v državni zbor. Za primerjavo, Karl Erjavec, ki so nam ga Kulovci ponujali celo za mandatarja, je na volitvah prejel vsega 341 glasov, zelo glasna Alenka Bratušek pa v dveh volilnih okrajih okoli 1500 glasov, v parlament je prišla šele pred kratkim, po smrti bohinjskega župana in nekdanjega poslanca Franca Kramarja.
Ob včerajšnjem glasovanju v državnem zboru za OŠ Loka je po svoje presenetil tudi Igor Zorčič, nekdanji član stranke SMC, nato prestopnik, danes član skupine Nepovezani poslanci, ki se svoje funkcije predsednika državnega zbora oklepa kot klop. Včeraj je v državnem zboru vodil sejo in glasovanje, v času glasovanja o denarju za Črnomelj pa se je naredil, kot da ga ni v dvorani. Svoje prisotnosti ni prijavil in iz liste glasovanja se zdi, kot da ga ni bilo v dvorani. Pa še kako živ je bil. Kakšno vlogo igra in kakšni so njegovi nadaljnji načrti se bo šele videlo. Proti pa so glasovali ostali trije “njegovi” poslanci: Janja Sluga, Jurij Lep in Branimir Rajić.
Potuhnili so se, skrili, pri glasovanju usklajeno, dirigirano
Razlogi, zakaj poslanci SD, LMŠ, Levica, SAB in Nepovezani (Zorčič) niso podprli predloga za gradnjo OŠ Loka, niso znani. Predlog vlade je državni zbor obravnaval že od prejšnjega petka dalje. To je bil tudi razlog, da se vladnega obiska v regiji ni udeležil finančni minister mag. Andrej Šircelj, ki naj bi obiskal Beti Metliko in še nekatere druge v regiji, nato ga je nadomestila državna sekretarka.
Poslanci KUL se v obravnavah o delu denarja za OŠ Loka sploh niso oglašali. Ne na pristojnem odboru za finance, ne na sejah državnega zbora, ne pred glasovanjem. Tudi z besedo niso nakazali, kaj menijo o tem. Previdno, da jih ni možno slediti. Izdali pa so se v povsem in v celoti usklajenem včerajšnjem glasovanju. Z izjemo Zorčičevih nepovezanih so se enostavno potuhnili, skrili pod poslanske klopi, bi rekli. Usklajeno in načrtovano.
Izdali so Črnomelj, Belo krajino, volivce in volivke. Kako se bodo lahko še kdaj pojavili v Beli krajini in kakšno sporočilo so s tem dali svojim volivcem?
Izgovorov, da bi za 6,95 milijona evrov “propadle” javne finance, nimajo. Vlada je denar za Loko zagotovila tako, da je tega prerazporedila iz več drugih postavk. Nihče zaradi tega ne bo prikrajšan. Končni saldo proračuna je enak.
49 glasov ZA
Vladajoča koalicija, ob podpori poslancev SNS, DeSUS in manjšin, je z 49 glasovi ZA zagotovila denar za rušitev obstoječe stavbe razredne stopnje s kuhinjo in jedilnico, ter novogradnjo južnega trakta OŠ Loka Črnomelj, namenjenega pouku nižje stopnje osnovne šole. Ob tem bodo zgradili še ustrezne skupne prostore (večnamenski prostor, knjižnica, kuhinja, prostor za športno vzgojo ipd).
Zgodovina OŠ Loka
OŠ Loka je bila zidana v dveh časovnih obdobjih: starejši del je bil zgrajen leta 1969 (južni trakt), novejši pa v letu 2000 (severni trakt).
V južnem traktu se je, do zaprtja zaradi statične neustreznosti, izvajal razredni pouk, učilnice so bile namenjene prvi in drugi triadi. V južnem traktu je tudi večnamenska dvorana z jedilnico in kuhinjo.
Junija 2018, po vremenski ujmi, ki je močno poškodovala streho južnega trakta osnovne šole in ostale konstrukcijske elemente stavbe ter njeno notranjost, se je Vlada RS seznanila z obstoječim stanjem in povzročeno škodo ter z dejstvom, da pouk v teh prostorih ni možen niti ni stavba primerna za prenovo, ampak je edina smiselna rešitev rušitev objekta in izvedba novogradnje (prizidave) na tem mestu.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v sodelovanju z Občino Črnomelj po usklajevalnem postopku podalo prostorski program za potrebnih 4.167,5 m2 površin novogradnje, kar je bila podlaga za pripravo investicijske dokumentacije DIIP.
Investitor in naročnik navedenega projekta je Občina Črnomelj, Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport nastopa v vlogi sofinancerja.
Občina bo po včerajšnji potrditvi zdaj lahko kandidirala še za nepovratna sredstva Eko sklada. Gradnja je predvidena v letih 2021, 2022 in 2023, ko je predviden zaključek gradnje in financiranja.
V nadaljevanju objavljamo glasovanje poslancev in poslank. Dodajmo, da Igor Zorčič ni bil edini, ki svoje prisotnosti v dvorani ni prijavil. Enako je ravnal tudi Predrag Baković, poslanec SD iz Kočevja. Oba sta bila v dvorani in oba sta glasovala prej in potem. Šlo je kot po tekočem traku, tako da vmes ni bilo časa za noben izhod in vnovičen prihod. Celoten potek glasovanj je razviden na povezavi: dz-rs.si
Glasovanje za amandma za Loko je dostopno na povezavi (številka 80): Izbrano glasovanje
J. M.
