Slovenija je po kazalniku visoke gospodarske rasti in najnižji brezposelnosti po letu 2008 med najboljšimi državami v EU in OECD oz. v prvi četrtini najuspešnejših držav Evropske unije. Hkrati ima Slovenija stabilen mednarodno-finančni položaj na finančnih trgih in na voljo več milijard nepovratnih sredstev za investicije v okviru evropskega Sklada za okrevanje in odpornost.
Zadovoljstvo ob tem pa je pred dnevi prekinila slaba novica iz Strasbourga. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo, da je nekdanja vladna koalicija pod vodstvom Alenke Bratušek v letih 2013 in 2014 kršila pravice razlaščenim vlagateljem v podrejene obveznice in delnice saniranih bank.
Čez noč je bilo razlaščenih več kot 120 tisoč lastnikov obveznic oziroma delnic šestih državnih bank v skupni vrednosti približno 960 milijonov evrov. Na takšen način je Alenka Bratušek “reševala” sanacijo slovenskih bank in se hvalila, da so ona, njen finančni minister Uroš Čufer in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec “slovenska trojka”.
Razlaščeni imetniki bančnih vrednostnih papirjev, ki so jih pridobili z nakupom, z lastnim denarjem torej (banke so to ponujale kot eno od varčevalnih možnosti), so se leta 2014 pritožili na ESČP in uspeli. Vmes je nepravilnosti leta 2018 ugotovil tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU), stvar je bila tudi na Ustavnem sodišču, potrjeno je tudi, da je Čufer poskušal vplivati na odločitev ustavnih sodnikov.
ESČP pa je zdaj presodilo, da so bile Alenkinim razlaščencem kršene človekove pravice, država jim mora povrniti stroške. Vse ostalo pa mora rešiti Slovenija sama. Razlaščenci so že napovedali, da bodo terjali odškodnino prek slovenskih sodišč.
Odločitev “Alenkine trojke” oziroma kar nje osebno in njenega Uroša Čuferja (oba SAB) je bila nezakonita, saj ni dopuščala pravnega varstva.
Tako zdaj po več letih prihajajo računi, padajo okostnjaki iz Alenkine omare. Jasno je, da bo treba varčevalcem ta denar povrniti. Iz državnega proračuna. Vprašanje je le koliko in kdaj. Ali bo prišlo do poravnave ali do tožb.
Spomnimo. Bratuškova je leta 2013 in 2014 Slovenijo reševala pred trojko in je namesto tega, da bi si takrat iz Evropskega sklada za reševanje bank, denar sposodila po ceni, praktično brez obresti, razlastila podrejence in celoten dolg za sanacijo bank obesila na slovenske davkoplačevalce. Hkrati je v paket sanacije vključila še dve tajkunski banki, Factor banko in Probanko, ki sta bili v zasebni lasti in v vse to zmetala na stotine (naših milijonov evrov). Še vedno jih odplačujemo.
Slovenija najbolj zadolžena prav v letih 2013 in 2014: Za 10 milijard evrov
Ker so Alenke Bratušek danes polna usta o zadolževanju države v času epidemije covid-19, kjer je šel denar gospodarstvu za ohranitev delovnih mest, in ljudem, spomnimo, da se je Slovenija doslej največ zadolžila prav v letih 2013 in 2014. Še nikoli prej in nikoli potem toliko. Za 10 milijard evrov. In po obrestih, kot so v objavljeni preglednici.
Če bi v Slovenijo prišla trojka EU oz. evroobmočja, bi prihranili na stotine milijonov evrov za obresti. Letno so bile te tudi preko milijarde (1000 milijonov evrov). Res pa je, da evropska trojka ne bi dopustila reševanja slovenskih bančnih tajkunov in tajkunov globoke države. In v tem je “point”!
Za koliko se bi lahko povišale pokojnine, če bi milijarde evrov, s katerimi je Bratuškova reševala slovenske bančne tajkune, prelili v pokojnine? To bomo lahko še preračunavali. Za danes pa. Zanimivo je, da praktično isti del političnega spektra, ki nosi odgovornost za oškodovanje več kot 120 tisoč razlaščencev, danes oblikuje koalicijo proti znižanju davčnih bremen državljanom in hkrati oblikuje koalicijo za čas po volitvah leta 2022.
Mimogrede, V KUL delajo račun brez krčmarja: Povolilne koalicije se sklepajo po volitvah. Najprej je treba sploh prestopiti prag državnega zbora!
J. M.
