Prebivalci Dolenjskih Toplicah zbolevajo za rakom za okrog 30 % pogosteje kot v sosednjih občinah. Onkologi izpostavljajo povečanje pljučnih rakov, kjer zbolevajo kar 1,5-krat pogosteje kot v sosednji občini in 1,7-krat pogosteje kot v Sloveniji, hkrati pa navajajo, da je delež kadilcev v občini manjši od slovenskega povprečja. Analize pa tudi kažejo, da je vsak 10 rak na pljučih lahko posledica radioaktivnega radona.
Pred leti so naredili analizo zaradi kamnoloma Soteska, verjetno bi bil zdaj čas, če bi občina naročila analizo obolevnosti tudi zaradi radona in hkrati še analize o onesnaženju okolja, ki jih prav tako ni.
Onkološki inštitut (OI) je doslej pripravil pet podrobnejših geografskih analiz obolelih zaradi raka, in sicer za: Belo krajino in Dolenjske Toplice, preostale tri pa so bile narejene za Brežice (povezava z Nuklearno elektrarno Krško), Zasavje (vpliv največjih industrijskih onesneževalcev) in Celje s Šentjurjem pri Celju (povezava onesnaženja okolja s težkimi kovinami.
Poročilo za Dolenjske Toplice
Tokrat smo vzeli pod drobnogled poročilo za območje Dolenjskih Toplic. Poročilo je sicer iz leta 2011, čeprav nekoliko oddaljeno pa vseeno kaže na nekatere posebnosti. Tudi zato, ker v OI navajajo, da mora med izpostavljenostjo dejavniku tveganja in nastankom raka preteči kar nekaj časa, običajno med 15 in 20 leti. Znano je tudi, da rak ne nastane od danes do jutri, od začetka do zaznave, izbruha bolezni, lahko preteče veliko let.
Analiza zaradi kamnoloma v Soteski
Razlog za posebno analizo obolevnosti zaradi raka v Dolenjskih Toplicah pa ni bil povezan z radonom, o katerem smo pisali pred tednom dni, pač pa zaradi skrbi prebivalcev te občine s povezanostjo med pojavljanjem raka in bivalnim okoljem. V občini so namreč opazili (pre)veliko število zbolelih in umrlih za rakom, prebivalci pa so se spraševali, če je za to morda kriv škodljiv vpliv kamnoloma v Soteski. Na OI so nato ugotovili, da za občino ne obstajajo nobeni podatki o izpustih rakotvornih onesnažil v vodo, zemljo ali zrak. Vendar pa dodajmo, da to, da ni na voljo “kakršnihkoli podatkov”, to še ne pomeni, da teh onesnažil tudi ni.
Povečanje obolevnosti 45-odstotno
Na OI so nato preverili podatke in jih primerjali v dveh zaporednih časovnih obdobjih: od leta 1995 do 2001 in od 2002 do 2007. Pri tem so izhajali iz števila novo zbolelih za posamezno vrsti raka v enem letu. V prvem obdobju je v občini Dolenjske Toplice za rakom zbolelo 77 oseb, v drugem pa 112. Povečanje je bilo torej 45-odstotno. Posebno pri moških je bilo to za skoraj tretjino višje od povprečja v sosednjih občinah.
V 15 letih se je obolevnost v Sloveniji povečala za skoraj dvakrat
Zapisali so, da se podobno kot drugje tudi v občini Dolenjske Toplice število bolnikov z rakom z leti povečuje. V zadnjih 15 letih se je število obolelih zaradi raka na splošno v Sloveniji povečalo za skoraj dvakrat. Onkologi to pripisujejo staranju prebivalstva, pa tudi nezdravemu življenjskemu slogu. Glede Dolenjskih Toplic pa so zapisali, da prebivalci zbolevajo za enakimi vrstami rakov kot prebivalci okoliških občin in kot prebivalci v ostali Sloveniji. Najpogostejši raki pa so rak debelega črevesa in danke, nemelanomski kožni rak, pljučni rak, rak prostate in rak dojke.
Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani so zapisali, da “prebivalci Dolenjskih Toplic v zadnjih letih zbolevajo v primerjavi s sosednjimi občinami za približno 30 % pogosteje”.
Obolevnost 1,5-krat pogosteje kot v sosednjih občinah in 1,7-krat pogostejša kot v Sloveniji
Med najpogostejšimi raki se pri obeh spolih Dolenjskih Toplic nakazuje nekoliko večja ogroženost z raki debelega črevesa in danke, pri moških pa še nekoliko večja ogroženost z rakom prostate. V OI so kot dodatno izpostavili večje tveganje kadilskih rakov pri moških, ti se naj bi povečevali v zadnjih letih. Prebivalci so namreč zboleli za enim od kadilskih rakov kar 1,5-krat pogosteje v primerjavi s sosednjimi občinami, v primerjavi s celotno Slovenijo pa 1,7-krat pogosteje.
Onkologi so povečanje tveganja raka pri moških za občino Dolenjske Toplice povezali s “povečanim pojavljanjem s kajenjem povezanih rakov”. V letih od 1995 do 2001 je namreč za enim od kadilskih rakov v občini Dolenjske Toplice zbolelo 28 oseb (17 moških in 11 žensk), v letih od 2002 do 2007 pa je bilo obolelih že 49 oseb (38 moških in 11 žensk). Med kadilske rake uvrščajo sicer tudi obolevnost z rakom ledvic in sečnega mehurja, tovrstni rak pa se je pri moških v Dolenjskih Toplicah najbolj povečal. Stvari so torej zelo povezali s kadilskimi navadami in nezdravim načinom življenja, poleg staranja prebivalstva, kar velja za vse v državi.
Kaj pa radon?
V zadnjem času pa se v občini tudi javno izpostavlja problem zaradi radona. Po definiciji je to radioaktiven žlahten plin brez barve, vonja in okusa, ki nastaja v uranovem razpadnem nizu v zemeljski skorji. Od mesta nastanka potuje proti površini, kjer se sprošča v ozračje. Kopiči se v zraku zaprtih prostorov, kot so kraške jame, rudniki in kleti v zgradbah. Pojavlja se sicer povsod, vendar v različnih koncentracijah. Pri njegovem radioaktivnem razpadu pa nastajajo produkti, ki so tudi radioaktivni. V eni od analiz smo tudi zasledili, da so vzrok za povišane koncentracije radona v zraku zaprtih prostorov lahko tudi gradbeni materiali, če imajo povišano radioaktivnosti, to je vsebnost radia.
In zakaj je radon nevaren?
Zaradi njegovih razpadnih produktov, ki so prisotni v zraku. Kot aerosole jih namreč pljuča odfiltrirajo od vdihanega zraka. Na steni dihalnih poti, kjer so se usedli, razpadejo in nastali delci alfa napadejo okoliško tkivo ter ga poškodujejo. Te poškodbe so lahko tako resne, da vodijo do nastanka raka. Ocenjujejo, da je vsak deseti rak na pljučih posledica radona oziroma njegovih razpadnih produktov.
- Za območje Dolenjskih Toplic je bilo povečanje radona že ugotovljeno, o čemer smo poročali tukaj.
Še nekaj podatkov o raku in obolevnosti za Slovenijo
Onkološki inštitut Ljubljana v zadnje objavljenih podatkih o raku v Sloveniji navaja, da bosta od rojenih leta 2010 do svojega 75. leta starosti predvidoma za rakom zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk. V zadnjih letih za to boleznijo zboli namreč več kot 12 tisoč Slovencev letno, okoli 6.500 moških in okoli 6.000 žensk, umre pa jih nekaj več kot 5.700, okrog 3.200 moških in 2.500 žensk. Za leto 2020 napovedujejo, da bo za rakom zbolelo že 15.500 oseb (do 9.000 moških in do 6.500 žensk). Da pa vse le ne bo tako črno dodajmo, da med nami živi že več kot 81 tisoč ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni.
Ogroženost z rakom se torej zmerno veča, največja pa je v starejših letih. Od vseh rakavih bolnikov, zboleli leta 2010, jih je bilo namreč več kot 58 % starejših od 65 let. Ker se slovensko prebivalstva stara, pa se že samo zaradi tega pričakuje, da se bo število primerov raka še povečalo. Recimo spodbudno pa je, da je bilo petletno relativno preživetje odraslih slovenskih bolnikov več kot 50-odstotno, pri ženskah skoraj 60-odstotno.
Pri tem navajajo, da so najpogostejši raki pri nas raki kože, debelega črevesa in danke, pljuč, pa tudi dojke in prostate, vse to pa je glede na njihove ugotovitve povezano z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač.
Kaj je rak?
Rak (s tujko malignom ali maligni tumor) je bolezen, ki nastane zaradi nepopravljive spremembe v celičnem jedru, mutacije genov, bodisi v telesnih ali v spolnih celicah. Spremenjene gene (mutacijo) lahko podedujemo ali pa nastane za časa življenja. Kadar se mutacija prenese s staršev na potomce in potomec zboli, govorimo o dednem raku. Genetsko pogojenih, dednih rakov, je v celotnem številu raka v prebivalstvu malo, ocenjuje se jih le na 5 odstotkov od vseh rakov. Pomembnejše so razlike v presnovi celic, ki jih človek tudi podeduje in pomagajo popravljati okvare genov, ki jih v celicah neprestano povzročajo škodljivi dejavniki iz okolja. Ti škodljivi dejavniki, bodisi fizikalni (npr. sevanje UV), kemični (npr. iz tobačnega dima ali hrane) ali biološki (npr. virus HPV), lahko povzročajo mutacije neposredno ali pa poškodujejo procese, ki v celicah popravljajo napake, ki nastajajo v genih.
Zaradi nepovratne spremembe se celice začno nenadzorovano deliti, zato vraščajo v sosednja tkiva, potujejo po mezgovnicah v bezgavke, kasneje jih kri lahko zanese v oddaljene organe, kjer nastanejo zasevki. Od začetne spremembe celice do takrat, ko je bolezen mogoče zaznati, bodisi kot bulo ali kot spremembo v delovanju organov, mine več let, lahko tudi desetletij.
V rakavo se lahko spremeni katerakoli celica v telesu, oboli lahko vsak organ. Največja skupina so karcinomi, ti nastanejo iz epitelnih celic (celic vrhnjice), ki gradijo večino telesnih organov; mednje sodi okrog 80 % vseh rakov.
- Poročilo Onkološkega inštituta Ljubljana je tukaj.
T. H.
