Skrajno negospodaren najem prostorov za potrebe RIC Novo mesto, na Topliški cesti, mesečna najemnina že blizu 33.000 evrov. Pogodba za 20 let! Za 25 zaposlenih. Skupnih najemnin za okrog 8 milijonov evrov in stavba ostane lastniku. In nikomur se ne skrivi niti las.
Občina je januarja 2014, ko je to vodil še župan Alojzij Muhič, vložila tožbo, s katero izpodbija veljavnost pogodbe, novomeško okrožno sodišče pa še kar melje. In očitno bo še dolgo mlelo, saj je tožbo vložil isti, kot je pogodbo tudi podpisal.
Mesečna najemnina že skoraj 33.000 evrov
Mesečna najemnina za del prostorov v stavbi na Topliški cesti 2, bolj znani kot rumena stavba, je že skoraj 33.000 evrov ali blizu 400.000 evrov letno. Najemnino plačuje Mestna občina Novo mesto, v prostorih je umeščen javni zavod RIC Novo mesto, v katerem je okrog 25 zaposlenih. Pogodbo je z zasebnim podjetjem 2. junija 2011 podpisal župan Alojzij Muhič. Za 20 let in z zasebnim podjetjem Protekt Dolenjska, katerega lastnik je Novomeščan Matija Bradač.
Vsakemu od zaposlenih bi lahko zgradili svojo poslovno zgradbo
Ob tolikšnem znesku bo občina podjetju v 20 letih plačala vsaj 7,920.000 evrov najemnine. Zgradila bi vsaj 20 poslovnih stavb. Ali vsakemu od 25 zaposlenih svojo (podatki o zaposlenih so vzeti iz poslovnega poročila za leto 2015). In to za RIC, ki bi moral večino svojih prihodkov ustvariti sam, na prostem trgu, se sam vzdrževati in ne “viseti” na občinskih jaslih!
Tožbo vložili leta 2014, odločitve še ni
Mestna občina je januarja 2014 na Okrožno sodišče Novo mesto sicer vložila tožbo, s katero izpodbija veljavnost pogodbe in zahteva vračilo dela preplačane najemnine in stroškov. Vendar pa je to storil prejšnji župan, isti, kot je tudi podpisal pogodbo, in v letu, ko so se začenjale volitve, polemike okrog tega najema pa so bile zelo vroče. Postopki na sodišču pa še kar trajajo. Mestna občina je na sodišče sicer vložila tudi podrejeni tožbeni zahtevek, s katerim zahteva spremembo posameznih členov pogodbe. Za tožbo naj bi se odločili po neuspešnih pogajanjih za znižanje stroškov. Najem leta 2011 je bil namreč več kot le negospodaren.
Najemnina se revalorizira
Mestna občina ob najemnini plačuje tudi številne stroške. Ob tem se znesek najemnine tudi nenehno povečuje. Skladno s pogodbo se namreč usklajuje (revalorizira) z mesečnim indeksom inflacije. Tako je bil mesečni obrok v začetku 26.734,00 evrov (z davkom okrog 30.000 evrov), zdaj je že blizu 33.000 evrov, kakor so nam to sporočili iz Mestne občine Novo mesto.
Nekdanji župan Muhič je leta 2011 sklenil pogodbo z novomeškim zasebnikom za najem prostorov za potrebe Razvojno izobraževalnega centra (RIC) in nekaterih občinskih služb, ki naj ne bi imeli ustreznih lastnih prostorov (predvsem mestno redarstvo). Pogodbo so sklenili do odkupa prostorov oziroma za 20 let, v kolikor prej ne pride do odkupa.
Poslovni prostori, terasa in 103 parkirnih mest
Iz ostalih dostopnih gradiv pa je razvidno, da je mestna občina pod Muhičevim vodstvom leta 2011 najela prostore nad trgovino Tuš, uradno navedeno sicer kot pritličje in prvo nadstropju ZTC Portoval, bolj znano kot rumena stavba (s skupno uporabno površino 1.702,94 kvadratnih metrov) in teraso pred rumeno stavbo v izmeri 306,50 kvadratnega metra. Pri tem so v pogodbi navedeni še “skupni pripadajoči deli prostorov v izmeri 228,16 kvadratnega metra (dobro četrtino vseh skupnih prostorov v stavbi) in še 103 parkirna mesta “na platoju in dveh nadstropjih garaže” (parkirnih površin je 3.702,63 kvadratnega metra).
K najemnini še izredno visoki stroški
Poleg mesečne najemnine pa mora občina za vse to plačevati tudi obratovalne stroške (čiščenje, vzdrževanje, varovanje, ogrevanje, električna energija, vodarina, odvoz odpadkov, telekomunikacijske storitve, internet itd.), stroške zavarovanja prostorov in ostale stroške, ki so vezani na najete prostore in naprave. Dodatno občina po najemni pogodbi plačuje še obratovalne stroške, ki odpadejo na skupne prostore in naprave ter parkirne površine v višini 1,5 evra za kvadratni meter.
V letu 2014 je občino to stalo skoraj 600.000 evrov
Samo za primerjavo: leta 2013 je bilo za najemnino plačano 355.440 evrov, 90.000 evrov za obratovalne stroške (po 5. členu pogodbe) in dodatno še 117.600 evrov za obratovalne stroške in upravljanje (po 6. členu pogodbe). Skupno je bilo plačanih 563.040 evrov. V letu 2014 pa je bilo skupnih stroškov že za 599.040 evrov.
Prostore bi odkupili za 2,5 milijona evrov, vendar Bradač ne pristaja. Zakaj bi?
Znesek se torej povečuje in že presega 600.000 evrov letno, kar je za občino zelo veliko breme. Občina je nato zasebno podjetje Protekt Dolenjska pozvala k znižanju stroškov in k temu, da bi se mesečna najemnina zmanjšala na polovico oziroma, da je prostore pripravljena kupiti za 2,5 milijona evrov. Protekt Dolenjska pa nato na takšen predlog ni pristal. Sicer so navajali, da so se pripravljeni pogovarjati, konkretnejših predlogov pa niso pripravili. Bilo je več sestankov, učinkov ni bilo, mestna občina podjetju še zmeraj plačuje. Sicer se tu izmika, vendar Bradač vlaga izvršilne postopke, sodišče jih potrjuje kot po tekočem traku in stroški so samo še višji.
- Izplačila Mestne občine Novo mesto družbi Protekt Dolenjska so vidna tukaj.
Pogodbe skorajda ni možno odpovedati ne da bi bili pri tem visoki stroški
Protekt Dolenjska se je v pogodbi zelo zavaroval. Pogoji za razvezo so: sporazumni dogovor, zahtevek zaradi spremenjenih okoliščin, novacija pogodbe, kar pomeni nove cene nepremičnin po Geodetski upravi RS (Gurs) ali enostranska odpoved pogodbe, ki pa ima lahko “hude premoženjske posledice za občino”.
Po doslej znanih podatkih Bradačevo podjetje ne pristaja na sporazumno razvezo najemne pogodbe, občina pa naj bi imela na voljo le dva načina za razvezo oziroma odpoved pogodbe: da Protekt Dolenjska toži za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin ali pa, da enostransko odpove pogodbo. Pri slednjem pa bi bila lahko občina Protektu dolžna povrniti vso škodo, ki bi ji nastala, lahko bi prišlo celo do zahtevka za izplačilo t. i. izgubljenih najemnin tudi za ves preostali čas trajanja najemne pogodbe, četudi občina teh prostorov ne bi uporabljala.
Začaran krog in odvetnik Škerlj
Začaran krog. Bradač se je torej zelo dobro zavaroval, veliko vlogo naj bi po javno dostopnih podatkih imel tudi odvetnik Borut Škerlj. Za prvega kot zasebnika to ni sporno, zagovarja pač lastne interese. Za drugega načeloma tudi ne bi bilo sporno, če se ne bi podal tudi v politične vode. Zdaj je namreč mestni svetnik na listi stranke SMC. Iz spletne baze Erar pa je razvidno, da je mestna občina odvetniški pisarni, katere lastnik in vodja je, doslej plačala 114.192,91 evra.
- Podatki so razvidni tukaj.
Iz Poročila o opravljenem nadzoru za najem prostorov za potrebe RIC, ki ga je 28. maja 2012 pripravil takratni Nadzorni svet Mestne občine Novo mesto, je tudi razvidno, da je Mestna občina Novo mesto pri Odvetniški pisarni Škerlj naročila izdelavo pravnega mnenja o sklenitvi pogodbe s podjetjem Protekt Dolenjska, ta pa je nato poročilo o tem izdelala 9. septembra 2011. V njem je med drugim zapisano, da z izvedbo postopka ni bilo nič narobe. Pri tem pa je bilo mnenje Škerljeve odvetniške pisarne drugačno od mnenja Računskega sodišča RS, ki je presojalo enega od drugih podobnih primerov.
- Poročilo Nadzornega sveta Mestne občine Novo mesto je razvidno tukaj.
Muhič podpisal, nato vložil tožbo, opral bi si roke, zgodilo se mu ni nič
Zelo sporno pa je, da je župan Alojzij Muhič takšno pogodbo sploh podpisal. Slednji je še leta 2013 skušal krivdo prenesti na občinske uslužbence, napovedal je, da bo podal pobudo za uvedbo disciplinskega postopka ter imenoval disciplinsko komisijo. Če bo komisija ugotovila, “da so udeleženi javni uslužbenci storili kaznivo dejanje”, pa bo podal ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu. Iz občinskega gradiva z dne 16. decembra 2013 je tudi razvidno, da “postopek sklenitve najemne pogodbe preiskuje tudi Policijska uprava Novo mesto, občina pa je že prejela zahtevek za predajo dokumentacije v zvezi s predmetno pogodbo”.
- Poročilo o delu v zvezi z najemno pogodbo za najem prostorov za RIC Novo mesto je dostopno tukaj.
Sodne rešitve še ni
Stvari imajo torej že precej dolgo brado. Tožbo za razveljavitev pogodbe je januarja 2014 vložila ista občinska uprava, kot je sporno pogodbo tudi sklenila. Sodišče še vedno melje. Prva obravnava na sodišču je bila pred dobrim letom dni (31. marca 2015), do zdaj še ni odločitve. Novomeško okrožno tožilstvo pa naj bi sicer uvedlo tudi postopke zoper štiri osebe, ki jih sumi zlorabo uradnega položaja ali pravic, v kateri fazi so, še preiskujemo.
Izgleda kot po vzorcu za NPU, ob tem, da je Pogačar v Ljubljani pogorel
Dodajmo, da se je Alojzij Muhič lani na sodišču izgovarjal, da se mu je “cena najema zdela normalna, v podrobnosti pa se ni spuščal”. Za Bradačevo podjetje so takoj, ko se je izvedelo za ta visok najem, sicer navajali, da stavba v času oddaje sploh ni bila njegova, naj bi bila v lasti družbe Raiffeisen leasing. Bradač pa naj bi v tem primeru uporabil podoben “prijem” kot Igor Pogačar, lastnik podjetja Ram Invest, za stavbo na Dimičevi 16 v Ljubljani. Le da je Pogačar takrat sodeloval s takratno Hypo Alpe Adria Bank, šlo pa je za stavbo, ki jo je takratna notranja ministrica Katarina Kresal najela za potrebe Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). V tistem primeru je bilo dokazano, da je Pogačar z visoko najemnino odplačeval visoke najemne obroke za stavbo na Dimičevi in vsak mesec mu je ostalo še dobrih 11.000 evrov. Vendar pa to ni trajalo dolgo, Kresalova se je morala tudi zaradi tega primera predčasno posloviti z ministrske funkcije. Poznejši minister je NPU enostavno preselil v druge prostore. Podjetje RAM Invest pa je pristalo v stečaju.
Vodstvu Mestne občine Novo mesto smo poslali še več vprašanj. Nadaljevanje sledi čez teden dni!
T. H.
