Kristjani po vsem svetu danes praznujejo božič, s katerim obeležujejo dan Jezusovega rojstva. Verujejo namreč, da se je z Jezusovim rojstvom učlovečil Bog in se s tem dokončno zavzel za svet. Sinoči, na predvečer praznika, so v cerkvah potekale polnočnice, še pred tem pa so verniki postavili jaslice.
Katoličani in evangeličani božič obhajajo 25. decembra, pravoslavni pa zaradi uporabe drugačnega koledarja 7. januarja.
Kristjani se na božič, dan ko se je po verovanju Jožefu in Mariji v majhnem mestecu Betlehem rodil Jezus, začnejo pripravljati z adventom, ki se je letos začel 3. decembra, in se je končal včeraj, na dan pred božičem.
Verniki naj bi se na rojstvo Jezusa pripravljali v tihem pričakovanju z molitvijo in v krogu družine. Kolikor se da, naj bi se izognili nakupovalni mrzlici, ki je značilna za dni pred božičem in novim letom.
Mnogi na predvečer praznika, enega največjih v krščanstvu, postavijo jaslice in okrasijo božično drevesce. Središče jaslic je ponavadi božja družina z Jožefom, Marijo in malim Jezusom, ki jih spremljajo različne živali tistega okolja. Del jaslic je pogosto tudi betlehemska zvezda, ki je po pripovedi iz Svetega pisma trem modrecem pokazala pot do mesta Jezusovega rojstva.
Jaslice so se v meščanskih domovih začele pojavljati v 18. stoletju, v kmečkih pa v 19. stoletju. Pogosto jih spremlja okrašeno božično drevo, ki se je začelo uveljavljati konec 19. stoletja v mestnih okoljih, v podeželskih domovih pa po 1. svetovni vojni.
Po 2. svetovni vojni je iz ideoloških razlogov na javnih prostorih božično drevo in jaslice pri nas za nekaj časa nadomestila novoletna jelka, praznovanje božiča pa se je preselilo v družinski krog. Šele z osamosvojitvijo Slovenije je praznovanje božiča lahko spet postalo javno.
V božičnem času si je klasične jaslice mogoče ogledati v večini slovenskih cerkva, ponekod pa tradicionalno pripravljajo tudi uprizoritve živih jaslic. Med najstarejše tovrstne jaslice sodi božična zgodba v Postojnski jami.
25. december kot dan Jezusovega rojstva določen v 4. stoletju
Natančen datum Jezusovega rojstva ni znan, čeprav o njegovem življenju obstaja več zgodovinskih zapisov iz konca prvega in začetka drugega stoletja. O njem govorita judovski zgodovinar Jožef Flavij in cesarski namestnik Plinij Mlajši. Omenjata ga tudi rimska zgodovinarja Tacit in Svetonij.
25. december je za datum Jezusovega rojstva določil papež Julij I., ki je papeževal v 4. stoletju; domneva se da kot nadomestek za pogansko-rimski praznik nepremaganega sonca oziroma boga Mitre. Spomenik slednjemu, na primer, še danes najdemo pri Lokvah v Beli krajini, kjer je nekoč tekla rimska cesta.
Rojstvo Jezusa Kristusa je zahodni svet prevzel kot prelomnico za štetje let, čeprav je zelo verjetno, da se je Jezus v resnici rodil nekaj let prej. Rimski škof je namreč v 6. stoletju naložil benediktincu Dioniziju Maliju, naj izračuna leto Jezusovega rojstva, na podlagi česar so nato določili tekoče leto, a naj bi se Mali pri izračunu zmotil za od štiri do sedem let.
Vsi kristjani božič obhajajo 25. decembra, vendar to ne pomeni za vse istega dne. Pravoslavni verniki namesto našega, gregorijanskega koledarja uporabljajo julijanski koledar, ki se razlikuje za 13 dni, zato bo Srbska pravoslavna cerkev v Sloveniji božič obhajala 7. januarja.
Po zakonu o praznikih in dela prostih dnevih iz leta 1991 je božič, enako kot v številnih drugih državah, dela prost dan.
Odnos do božiča se je v slovenski javnosti začel spreminjati sredi osemdesetih let minulega stoletja, ko je ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar po radiu in televiziji javno voščil za praznik. Voščilo je izrekel tudi takratni predsednik nekdanje Socialistične zveze delovnega ljudstva Jože Smole, ki je zato dobil vzdevek Božiček. Tudi cerkveni prazniku so tako sledili družbenemu dogajanju, ki se je odrazilo v osamosvojitvi države.
Še nekaj statističnih podatkov o Cerki na Slovenskem
Po zadnjem državnem popisu iz leta 2002 je v Sloveniji preko 1,1 milijona katoliških vernikov, kar je okoli 58 % vsega prebivalstva. Po cerkveni statistiki za leto 2015 pa je v državi 1,5 milijona katoliških vernikov, kar je 74,4 % vseh prebivalcev.
V Sloveniji je 2.386 cerkev in 515 kapel ter znamenj. Skupno 2.901. V 784 teritorialnih župnij in eni personalni bolniški župniji v Ljubljani deluje 919 duhovnikov, 330 redovnikov in 610 redovnic.
J. M.
