V Šentjerneju, kjer je romska problematika sodu izbila dno, bo v torek, 15. julija, ob 19. uri, potekal protestni shod, pripravlja ga tamkajšnja Ljudska inciativa Šentjernej. Protestni shod je prijavljen. Razlog zanj pa so vse pogostejši nasilni dogodki v občini in dejstvo, da državni organi ne ukrepajo. Ogrožene so temeljne pravice občanov, kot so varnost, javni red in mir ter enakost pred zakonom in socialna pravičnost. Organizatorji pričakujejo miren, vendar odločen in glasen shod, nato pa sprejem vladnih ukrepov za izboljšanje stanja.
Če do tega ne bo prišlo, bodo aktivnosti stopnjevali. In kot lahko pričakujemo, bodo glede na stanje in odločenost organizatorjev to tudi izpolnili. Ljudsko iniciativo podpira tudi župan Jože Simončič.
O varnosti državljanov je bilo v preteklih dneh izrečenih veliko besed, občino je obiskal tudi notranji minister Boštjan Poklukar, vendar se je izkazalo, da je šlo predvsem za njegove osebne interese in interese njegove stranke, to je Gibanja Svoboda. Naslednji dan po obisku je namreč v državnem zboru potekala interpelacija zoper delo ministra. To je, pričakovano, glede na koalicijski glasovalni stroj tudi prestal. In zdaj gredo lahko vsi skupaj mirno na dopust. Počitnice so namreč tudi za njih tik pred vrati. Začele se bodo 15. julija.
Poklukar se je na seji državnega zbora posmehoval in zavajal, hkrati pa napovedal, da bodo v Šentjerneju povečali število policistov, od tam pa je slišati, da imajo v občini težave s kriminalom, ne s prometno varnostjo. Policiste namreč pošiljajo predvsem na ceste. Da pišejo globe.
Še pred tem je sredi junija v državnem zboru potekala seja Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, vodi jo poslanec Jože Tanko. Na seji so predstavniki iz Šentjerneja predstavili stanje v občini, povezano z Romi. Pričevanja so bila šokantna. Na romsko problematiko sicer že ves čas opozarja tudi poslanka Anja Bah Žibert, izvoljena tudi v tej občini. Romsko problematiko je izpostavila že v svojem prvem poslanskem mandatu, hkrati je s strani levičarskih vlad nenehno deležna očitkov o stigmatizaciji.
Kronologija: Poslanka Anja Bah Žibert
Tudi v enem od svojih intervjujev, za tednik Demokracija, v teh dneh je romski problematiki namenila precej pozorosti. Pojasnila je: “Že v svojem prvem mandatu (že v letu 2024 – op. av.) sem pozornost namenila reševanju romske problematike zavedajoč se, da so razmere na Dolenjskem oziroma v JV Sloveniji in Posavju vse bolj zahtevne.
Kljub temu, da je bila na oblasti leva vlada (op. najprej Cerarjeva, nato Šarčeva), smo na mojo pobudo v državnem zboru ustanovili Pododbor za spremljanje romske problematike. V njem smo sodelovali tako politiki desne kot leve provenience. Znali smo se pogovarjati in bili dodana vrednost, tako z gledišča predstavljanja problematike kot z vidika predlaganja ukrepov. Predvsem pa smo na ta način dali jasen signal. Problemi so in pripravljeni smo jih reševati – skupaj. Brez nekoristnega obkladanja, kdo je za kaj odgovoren.
Ne nazadnje je bil v tistem kratkem obdobju dveh let vlade Janeza Janša, ki je bila sicer primorana glavnino svojega delovanja nameniti reševanju zdravstvene krize, pripravljen zakonski paket, ki je predstavljal prvi pravi korak za reševanje omenjene problematike (vsebinsko je bil podoben rešitvam, ki so jih kasneje predlagali župani JV Slovenije in Posavja).
Žal, je takrat stranka Levica s poslovniškim manevrom zaustavila obravnavo zakonov v državnem zboru. Časa za njihov sprejem potem ni bilo več.
Verjela sem, da bomo zakone sprejeli v naslednji vladi. A so se volivci na volitvah večinsko odločili za Goloba, tako je vse padlo v vodo. Sedaj smo tam, kjer smo. Brez ukrepov, stanje pa se drastično slabša.”
O pričevanju lokalnih predstavnikov na seji komisije za človekove pravice sredi junija, pa je dejala: “Vedno znova me prizadene, ko slišim, kaj vse prestaja večinsko prebivalstvo in tisti Romi, ki se želijo vključiti v družbo in živeti v sožitju. Morda naj povem za bralce, ki te problematike ne poznajo tako podrobno, kaj se je dogajalo po seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Enemu od prisotnih predstavnikov civilne iniciative iz Šentjerneja gospodu Andreju Brečku so tisto noč Romi poškodovali avto in posestvo ter mu povzročili veliko škodo.
V Šentjerneju so se s kolom spravili nad vaščana in mu grozili s smrtjo. In to ob navzočnosti policistov. Na Petrolu v Žlebiču pri Ribnici so se verbalno znesli nad policiste. Vsega tega ne bi vedeli, če ljudje ne bi pametno uporabili svoje telefone. In ne pozabite, vsi dogodki so se zgodili po pretepu župana Ribnice in policistke v civilu ter potem, ko je Golob v Ribnici obljubil ukrepanje.
Po drugi strani pa minister Poklukar poziva prebivalce, da prijavljajo kršitve javnega reda in miru ter ostale deviacije. A kaj se dogaja v resnici?
Prijave, ki bi morale ostati anonimne, pridejo v roke Romov, ki potem grozijo s povračilnimi ukrepi. To so realnosti iz terena.
Kako naj ti ljudje še zaupajo v sistem, ki dopušča, da se ponižuje in celo pretepa policiste. In prav nič nisem provokativna s predlogom, da naj se Urad varuha za človekove pravice iz Ljubljane preseli na Dolenjsko.”
Na vprašanje, kaj bi morale narediti lokalne skupnosti ali vlada drugače, pa tega ne storijo, je odgovorila: “Kako lahko predsednik vlade Robert Golob razlaga, da so ljudje, ki se bojijo za svojo varnost in prigarano premoženje, nestrpni?! 200.000 ljudi živi v tem delu Slovenije. Ljudje, ki delajo in prispevajo skupnosti in družbi so ustrahovani s strani tistih, ki nočejo delati in živijo na njihov račun.
Morda na tem mestu tudi odgovor na vaše prejšnje vprašanje glede stigmatizacije. Nobene stigmatizacije, segregacije ali nestrpnosti ni. Prebivalci si le želijo živeti v miru in sožitju, ki ga je bilo nekoč več.
Največjo odgovornost nosi aktualna vlada, ki je s svojim neustreznim načinom in retoriko vse skupaj pripeljala do točke, ko je ogroženo večinsko prebivalstvo zaradi manjšine, ki se je ne sankcionira ustrezno in se njihova ravnanja celo opravičuje.
Kriminal sicer nima etnične osnove. A to ne pomeni, da ga je potrebno tolerirati takrat, ko so storilci Romi. Lokalne skupnosti kaj bistvenega ne morejo storiti. Država pa bi morala.”
Dodala je še: “V SDS poudarjamo, da moramo v prvi vrsti poskrbeti, da smo pred zakonom vsi enaki. V državi mora prevladati politika, ki spodbuja delo in odgovornost, ne pa odvisnost od socialne pomoči. Zakonodajo je potrebno spremeniti na način, da se tudi iz naslova denarnih socialnih prejemkov lahko izvrši izrečena kazen. Kaj je z odkrivanjem nezakonitega premoženja. Specializirano tožilstvo ni rešilo niti enega primera, pa je v vsakem romskem naselju na ducat tega. S spremembami je potrebno začeti že pri otrocih in poskrbeti, da redno prihajajo v šolo in jo uspešno tudi zaključijo.”
Celoten intervju preberite v tiskani številki revije Demokracija!
M. D.
