Vlada je v prvi polovici letošnjega leta porabila 800 milijonov evrov več, v to niso všteti interventni ukrepi. Toliko je bilo primanjkljaja v državnem proračunu iz rednega poslovanja. To je tudi za 750 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani.
Razlogi za letošnjo katastrofo v državnem proračunu oz. javnih financah so: manj prihodkov zaradi nižje gospodarske rasti, visoka rast javne porabe, izredno slabo črpanje evropskih sredstev in posledično nizkih investicij.
Za celotno leto načrtujejo 1.700 milijonov evrov višjo porabo od prihodkov, toliko bo primanjkljaja, ki ga bodo pokrivali z novim zadolževanjem. V letu 2024 je bila poraba in s tem primanjkljaj višji za 200 milijonov evrov, kar pomeni, da je poslovanje vlade (države) v letu 2025 izredno negativno, katastrofalno slabo.
Upočasnitev dinamike prihodkov glede na enako obdobje lani je v največji meri povezana z umiritvijo gospodarske aktivnosti, ki je vsaj zaenkrat nižja od napovedi. Rast porabe pa ostaja razmeroma visoka in široko osnovana, skladno s pričakovanji je predvsem posledica višjih stroškov dela ob spremembi plačnega sistema.
Odstopanje realizacije od veljavnega proračuna je na strani prihodkov predvsem posledica manj prejetih evropskih sredstev, kar se na strani odhodkov odraža zlasti v zaostajanju investicijske porabe.
Prihodki v 1. polletju 2025
Prihodki so bili v prvi polovici leta medletno višji za 0,6 %, medtem ko je rast v enakem obdobju lani znašala 6,7 %.
Ključni razlog za letošnjo slabšo dinamiko prihodkov so nižji obračuni davka na dohodek pravnih oseb in dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Lani so bili sicer obračuni obeh komponent med najvišjimi, odkar so razpoložljivi podatki.
K skromnejši rasti prihodkov od dohodnine glede na enako obdobje lani prispeva tudi nižja rast mase bruto plač in s tem dohodnine od dohodka od zaposlitve. Upočasnitev izhaja tudi iz dejstva, da so bili letos dohodninski razredi usklajeni z inflacijo, v lanskem letu pa ne.
Tudi rast prihodkov od DDV je nižja kot v enakem obdobju lani, kar povezujejo z upočasnjeno gospodarsko aktivnostjo. Prihodki od trošarin so medletno nižji že od začetka lanskega leta.
Prihodki od evropskih sredstev so bili medletno za okoli desetino nižji zaradi počasnega črpanja sredstev iz finančne perspektive 2021-2027. Po projekcijah veljavnega proračuna naj bi se letos sicer povišali za skoraj 70 %.
Po veljavnem proračunu za letos naj bi se prihodki (brez upoštevanja interventnih ukrepov) v celem letu 2025 povečali za 5,1 %. Ob nizki realizaciji v prvi polovici leta bi se morala za uresničitev projekcije njihova rast v preostanku leta precej okrepiti.
Odhodki v 1. polletju 2025
Rast odhodkov je v prvi polovici leta znašala 11,5 % medtem ko so bili v enakem obdobju lani višji za 9,3 %.
K rasti so največ prispevali stroški dela, ki so bili medletno višji za desetino zaradi začetka uvajanja novega plačnega sistema. Fiskalni svet pričakuje, da se bo njihova rast še dodatno okrepila zaradi naslednje uskladitve, predvidene v oktobru.
Sklad za obnovo po poplavah leta 2023:
Prilivi v Sklad za obnovo so v prvi polovici leta znašali okoli 220 mio EUR zaradi plačila davka na bilančno vsoto bank in višje stopnje davka na dohodek pravnih oseb. Sklad je konec junija razpolagal z okoli 700 milijoni evrov.
V tem obdobju je bilo iz sklada izplačanih 85 milijonov evrov, glavnina za nadomestitveno gradnjo (40 milijonov evrov), državno cestno infrastrukturo (17 milijonov evrov) in lokalno infrastrukturo (16 milijonov evrov). Poleg sredstev sklada je bilo za obnovo izplačanih še okoli 20 milijonov evrov iz integralnih sredstev državnega proračuna.
V prvi polovici leta je bila tako za obnovo realizirana le slaba petina vseh predvidenih odhodkov, ki naj bi po razpoložljivih programih4 v celem letošnjem letu znašali skoraj 600 milijonov evrov.
S primanjkljajem poslovale tudi ostale blagajne
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je imel v petih mesecih primanjkljaj v višini 57 milijonov evrov, in to navkljub temu, da se na njihov račun steka denar iz nekoč prostovoljnega, zdaj obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ): Prihodki so bili višji za 7,3 %, vseeno jim je primanjkovalo 15 % sredstev, kar mora pokriti državni proračun.
Občine so poslovale s primanjkljajem v višini 29 milijonov evrov.
Vir in več: Fiskalni svet, Mesečna informacija, julij 2025
M. D.
