Na četrtkovi seji Občinskega sveta Občine Žužemberk so občinski svetniki odločali o rebalansu proračuna za leto 2018, ki je razkril, da občina še vedno nima zagotovljenega denarja za gradnjo novega vrtca v Žužemberku, pa tudi, da ni denarja niti za dokončanje projekta Oskrbe s pitno vodo Suhe krajini, kjer morajo biti dela končana do konca leta 2018 in plačana do 30. septembra 2019. Gradnja vrtca naj bi se iz prvotno ocenjenih 1.600.000 evrov (z DDV 1.952.000 evrov) iz začetka leta 2017 z rebalansom proračuna 2018 v dobrem letu dni podražila kar na 3.593.100 evrov ali za 1.641.100 evrov.
Kot je bilo seji razumeti besede župana, pa se je v preverjanje primernosti gradnje novega vrtca na obstoječi lokaciji vključilo tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, konkretno Inšpektorat za šolstvo in šport, ki je ali pa še bo obiskal občino. Z najemom kredita za gradnjo vrtca v višini 2.400.000 evrov pa se bo žužemberška občina, z zneskom 602 evra na prebivalca, uvrstila med bolj zadolžene slovenske občine.
Cena leti v nebo
Še januarja 2017 je žužemberški župan Franc Škufca za enega od medijev izjavil, da naj bi naložba v novi vrtec v Žužemberku znašala približno 1.600.000 evrov (z davkom na dodano vrednost (DDV) 1.952.000 evrov), pokrili naj bi jo iz državnega in občinskega proračuna ter z denarjem Eko sklada. Cena naj bi se samo nekaj mesecev kasneje povečala še za dodatnih 500.000 evrov, kolikor naj bi znašali stroški nakupa opreme. Ko je v februarju letos občinski svet sprejemal in potrjeval investicijski program za novi vrtec, pa bi gradnja z upoštevanjem DDV stala že kar neverjetnih 3,05 milijona evrov.
Danes že pri 3,595 milijona evrov
In ta cena 3,05 milijona evrov je obveljala samo dober mesec dni. V rebalansu občinskega proračuna in njegovem načrtu razvojnih programov je namreč predvideno, da bo gradnja novega, devet oddelčnega vrtca v Žužemberku davkoplačevalce stala 3.593.100 evrov ali kar 543.100 evrov več kot je bilo to predvideno, sprejeto in potrjeno na seji občinskega sveta samo mesec dni pred tem.
Slabi županovi izgovori
Župan se je na seji po naših podatkih sicer skušal izvleči z izgovorom, da so vzrok tolikšne podražitve visoke cene gradenj na trgu, vendar pa temu ni možno pritrditi. Samo dan pred sejo žužemberškega občinskega sveta se je namreč sestal občinski svet šentjernejske občine in tako kot žužemberški je imel na dnevnem redu tudi obravnavo in sprejem rebalansa proračuna za leto 2018. Tudi v Šentjerneju gradijo nov, osemnajst oddelčni vrtec in kot je razbrati iz njihovih načrtov razvojnih programov, naj bi jih ta stal 3.860.875 evrov ali samo 267.775 evrov več, kot bo stal žužemberški devet oddelčni, oba pa naj bi bila zgrajena v letu 2018. Kot kaže je samo cena gradnje novega vrtca v žužemberški občini v letu 2018 zrasla v nebo, v šentjernejski občini pa so očitno sposobni izvesti gradnjo osemnajst oddelčnega vrtca za skorajda isto ceno, kot bo žužemberški občini uspelo zgraditi samo devet oddelčnega.
Gre po tem torej verjeti besedam župana o visokih cenah gradnje na trgu in očitni izjemi, ki naj bi veljala samo za gradnjo vrtca v žužemberški občini?
Za to ceno bi lahko zgradili 10 prestižnih vil, ne pa 9 oddelkov vrtca
Ceno gradnje novega žužemberškega devet oddelčnega vrta je nazorno ponazoril tudi eden od občinskih svetnikov, ko je dejal, da bi za ceno 3.593.100 evrov, kolikor bo občino stala gradnja novega vrtca, za otroke namesto vrtca v Žužemberku zgradili 10 prestižnih vil po 350.000 evrov. In glede na vrednost nepremičnin v Žužemberku bi bile te prestižne vile lahko takšne, kot jih v tistih krajih res ni moč videti.
V drugih občinah imajo otroke v vrtcih, v žužemberški pa bi se glede na ceno gradnje novega vrtca lahko pohvalili, da imajo edini v Sloveniji, namesto v vrtcih, oddelke predšolske vzgoje kar v prestižnih vilah.
Nadalje je tudi očitno, in tega ni možno skriti, da občina za vrtec še vedno nima zagotovljenega denarja, a vseeno vztraja pri gradnji na neprimerni lokaciji, kjer ni dovolj zunanjih igralnih površin za otroke in dovolj velikega števila parkirnih mest za starše, ki bodo otroke pripeljali v vrtec. Otroci se bodo tako prisiljeni hoditi igrati na igrišča pri osnovni šoli, do tja pa vodi pot po prometnih ulicah brez pločnikov.
Bo kdo od odgovornih na občini in predsednik ali predsednica sveta za preventivo in vzgojo v prometu, ki je podpisal ali podpisala soglasje, da je pot do igrišč pri šoli varna, prevzel odgovornost, če se na poti komu od otrok in njihovih spremljevalcev zgodi nesreča?
Na seji so občinski svetniki sprejeli tudi sklep o zadolžitvi občinskega proračuna za leto 2018, na podlagi katerega se bo občina za vrtec zadolžila za 2.400.000 evrov. Izgradnjo bodo po javno objavljenih podatkih na spletni strani občine sofinancirali iz državnega proračuna v višini 600.000 evrov (od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport smo sicer prejeli odgovor, da za gradnjo žužemberškega vrtca v proračunu nimajo denarja) in 615.000 evrov, kolikor bodo prispevali domači partnerji (med njimi naj bi bil tudi Eko sklad, ki pa nam je na naše vprašanje nedolgo tega odgovoril, da občina še ni oddala vloge na njihov razpis). Vse je torej še na papirju, papir pa prenese vse, tudi gradnjo novega žužemberškega devet oddelčnega vrtca.
Če bo to obveljalo, bodo Žužemberčani med bolj zadolženimi v državi
Na spletnem portalu Siol.net so bili marca objavljeni podatki o najbolj zadolženih slovenskih občinah. Izhajajoč iz tega je Občina Žužemberk trenutno zadolžena za 80 evrov na prebivalca, ko se bo zadolžila za vrtec za dodatnih 2.400.000 evrov, pa bo njen dolg (ob upoštevanju, da ima glede na statistične podatke okoli 4.600 prebivalcev) skupaj z dolgom iz preteklih let narasel že na 602 evra na prebivalca, kar bo žužemberško občino uvrstilo med bolj zadolžene slovenske občine (podatki: zadolzenost).
Ob tem spomnimo še na to, da je občina leta 2004 sprejela Odlok o zazidalnem načrtu za stanovanjsko cono Klek v Žužemberku, v katerem je v 5. členu določba, da je tam možno graditi tudi objekte za izobraževanje (npr. vrtec, šola in podobno).
Za osvežitev spomina občanom žužemberške občine naj povemo, da je to tam, kjer sta župan in občina pred leti obljubljala in želela zgraditi dom starejših občanov, a je gradnja doma ostala zgolj in samo pri obljubah.
Dejstvo je tudi, da ima občina sprejet in še vedno veljaven prostorski akt, ki omogoča in dovoljuje tudi gradnjo novega vrtca na novi lokaciji na robu naselja, kjer bi bilo dovolj zunanjih igralnih površin za otroke, kjer bi bilo ob vrtcu dovolj parkirnih prostorov in kjer bi se izognili možnim onesnaženjem zraka s težkimi kovinami iz industrijskega obrata na v tem primeru oddaljenem delu Žužemberka.
Bo prevladal razum ali zaletavost?
V primeru kasnejših potreb po širitvi vrtca bi bilo na tej novi lokaciji na robu naselja dovolj prostora za njegovo širitev, kar obstoječa predvidena lokacija gradnje novega vrtca na lokaciji starega, na kateri vztrajata občina in župan, ne dopušča. Bo tokrat, ko se odloča o predšolskem varstvu naslednjih generacij najmlajših občanov žužemberške občine, le prevladal razum in ne zaletavost v pričakovanem rezanju traku novega vrtca tik pred lokalnimi volitvami, saj se novi vrtec ne bo gradil od danes do jutri, ampak najmanj za naslednjih 50 let?
Da želi občina v letu lokalnih volitev stopiti v večje čevlje, kot si jih glede na dane finančne zmožnosti lahko privošči, je tako na zadnje podatke o gradnji novega vrtca, zaključku gradnje vodovoda in ob ostalih obljubljenih investicijah več kot očitno.
J. M.
