Ob včerajšnjih dogodkih ob vloženi nezaupnici vladi, kjer strankam SD, LMŠ, Levica in SAB sicer manjkajo najmanj štirje glasovi (realno še več), da bi bila ta v državnem zboru na tajnem glasovanju tudi potrjena, se je med prvimi oglasil ilirskobistriški župan Emil Rojc.
Opozoril je, da nas v tem primeru čaka katastrofa, nova vlada se ne bo mogla obdržati. Če bi se lahko, ne bi že enkrat razpadla.
Nadalje je zapisal, da se je na področju financiranja občin po dolgih letih suše, s sedanjo vlado vendarle pokazala “luč na koncu tunela”. Opozoril je tudi, da je vsakemu županu jasno, da v brezvladju občine ne bodo mogle izkoristi trenutno razpoložljivih 400 milijonov evropskih sredstev. “Rok je kratek, konec leta 2023. Žal nekaterim to ni jasno, ali pa jih ne briga,” je dodal.
Za mnenje o tem, kaj bi morebiti izglasovana nezaupnica pomenila za občine, smo nato zaprosili mag. Gregorja Macedonija, župana Mestne občine Novo mesto in predsednika Združenja mestnih občin Slovenije, ki nam je sporočil:
“Sodelovanje med državno ravnjo in lokalno samoupravo je za razvojno dinamiko in reševanje tekočih izzivov zelo pomembno, zato je stabilna politika državne ravni v odnosu do občin za nas zelo pomembna.
Z Vlado RS smo v letu 2020 dosegli več pomembnih dogovorov, predvsem na področju financiranja občin; enako pomemben pa je bil tudi proces zmanjševanja stroškov občin, ki je bil v pomembnem delu zaključen s sprejemom Zakona o finančni razbremenitvi občin.
Večina občin je v obdobju med lokalnimi volitvami vsakodnevno zelo obremenjena z reševanjem konkretnih tekočih in razvojnih izzivov v naših lokalnih okoljih, kar pa na žalost pogosto ne velja za politični proces na državni ravni.”
A. L.
