Zneski na položnicah bodo nižji, od kje denar za to?

(vir: pixabay.com)

Po sobotni vladni odločitvi bo enkratni solidarnostni energetski dodatek v višini 150 evrov prejelo okoli 710.000 upravičencev, velike družine bodo dodatno prejele še 50 evrov, položnice za elektriko bodo prihodnje tri mesece nižje za 30 do 40 odstotkov.

Denar za to bo šel iz dobičkov energetskih podjetij in Sklada za podnebne spremembe.

Vlada je znižala trošarine (davek) na pogonska goriva, plin, kurilno olje in elektriko in zagotovila tudi pomoč podjetnikom in gospodarstvu. V gospodarstvu so zadovoljni.

Gre za 200 milijonov evrov vreden paket za omilitev posledic dragih energentov, sredstva pa ne bodo bremenila davkoplačevalcev.

Enkratni solidarnostni dodatek bo prejelo:

  • okoli 465.000 upokojencev, ki so imeli decembra do 1000 evrov pokojnine;
  • okoli 67.000 tistih, ki so bili decembra upravičeni do denarne socialne pomoči ali varnostnega dodatka;
  • tisti, ki so bili decembra upravičeni do nadomestila za invalidnost;
  • okoli 139.000 prejemnikov otroškega dodatka od prvega do vključno šestega dohodninskega razred;
  • okoli 26.000 prejemnikov dodatka za veliko družino;
  • rejniki, ki so imeli decembra sklenjeno vsaj eno rejniško pogodbo;
  • koli 6000 tistih, ki imajo štiri ali več otrok, bo prejelo še dodatni 50 evrov.

Izplačila bodo po predlogu zakona, ki ga mora zdaj potrdili še državni zbor, izvedena najpozneje do 15. aprila. Za dodatke je predvidenih okoli 108 milijonov evrov.

Zneski položnic za gospodinjstva za električno energijo bodo nižji tri mesece, od 1. februarja do 30. aprila.

Vlada je določila še pravno podlago za izenačitev pravic vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina v zvezi s ceno in razmerjem med gospodinjskimi odjemalci zemeljskega plina in etažnimi lastniki posamičnih stanovanj v večstanovanjskih stavbah, ki svoja stanovanja ogrevajo iz skupnih kotlovnic na zemeljski plin.

Ta ukrep bo naknadno sistematično urejen v novem, dopolnjenem zakonu, zato je v interventnem zakonu predvidena časovna veljavnost od 1. marca 2022 do 1. aprila 2023, tako da je zajeta tudi naslednja kurilna sezona.

Glede na napovedi se bodo razmere na energetskem trgu aprila normalizirale, če bodo še težave s cenami električne energije, pa bo vlada ukrepe podaljšala.

Cene zemeljskega plina na svetovnih trgih zgodovinsko visoke: iz 16 na 180 evrov za MWh

Pri tem je pomembno tudi vedeti, da se trg z zemeljskim plinom odziva na povpraševanje in ponudbo v skladu z mehanizmi delujočega plinskega trga. Tako je bila cena plina zaradi pandemije covid-19 v letu 2020 in v začetku leta 2021, ko je bilo povpraševanje po plinu zelo nizko, na zgodovinsko nizkih vrednostnih (dnevne in povprečne letne cene za naslednje leto okoli 16 EUR/MWh).

Ko pa se je povpraševanje po plinu v drugi polovici leta 2021 povečalo in ponudba, iz različnih vzrokov, temu ni uspela slediti, je cena plina v novembru 2021 poskočila kot še nikoli ter dosegla zgodovinske vrednosti – dnevna cena tudi do 180 EUR/MWh.

Na plinskem vozlišču za Slovenijo so se cene plina v letu 2021 za oskrbo v letu 2022 gibale od 16 EUR/MWh v prvi polovici leta do 139 EUR/MWh v novembru in okoli 90 EUR/MWh konec decembra. Posamezni veliki odjemalci so sklenili pogodbe po dnevnih cenah ali mesečne pogodbe. Trenutno sta dnevna in mesečna cena plina okoli 75 EUR/MWh.

Več o tem je dostopno na povezavi: Plinski trg in skupne kurilnice

J. M.