Ob 10.32 je državna mreža potresnih opazovalnic zabeležila padec meteorita. Dogodek je zaznala tudi potresna opazovalnica Črešnjevec pri Semiču, je na Twitterju zapisala Agencija RS za okolje (Arso). Hrvaški in slovenski mediji objavljajo pričevanja in fotografije očividcev, ki so na nebu zaznali močno svetlobo, potem pa slišali pok in videli bel dim.
Tudi hrvaški strokovnjaki ocenjujejo, da je prišlo do eksplozije meteorita, ki so jo okrog 10.30 med drugim čutili na območju Reke, Karlovca in Zagreba. Dim je bilo videti nad Učko pri Reki in vse do Splita. Meteorit naj bi eksplodiral nad Slovenijo, na višini okoli 30 kilometrov, pa je poročala televizija N1 na svoji spletni strani.
Dejstvo, da so ljudje slišali eksplozijo, pomeni, da je telo prebilo zvočni zid.
Herman Mikuž iz astronomsko-geofizikalnega observatorija Golovec in Fakultete za matematiko in fiziko, je za medije pojasnil, da je v našem osončju veliko teles, zato se lahko zgodi, da ta na svoji poti srečajo Zemljo. Ko kamen iz vesolja prestreže Zemljino orbito, pade v Zemljino atmosfero, kjer nato zaradi trenja zgori ali eksplodira, je dejal. Pri tem gre ponavadi za telesa, težka od nekaj kilogramov pa do 10 ali 20 kilogramov.
Dejal je: “Zemlja se giblje s hitrostjo 30 kilometrov na sekundo in če pride tako telo z enako ali še večjo hitrostjo proti nam, se te hitrosti seštevajo. Tukaj so sicer majhne mase, a hitrost pomeni veliko kinetično energijo.”
To lahko povzroči tudi neke vrste eksplozijo, katere posledica je udarni val, torej zračni val, ki ima veliko moč in “pometa vse pred seboj”.
Mikuž še navaja, da obstaja možnost, da v eksploziji ni zgorel celoten meteorit, temveč so njegovi delci padli na tla, vendar bo to mogoče ugotoviti šele sčasoma ob morebitni organizaciji iskalnih ekspedicij. Ocenil je, da je pri nas takšne delce zaradi veliko vegetacije težko najti, vendar pa so pozimi te možnosti večje kot poleti.
Eksplozijo je primerjal s tisto v okolici ruskega Čeljabinska leta 2013, le da za zdaj ne kaže, da bi tokrat prišlo do poškodb ljudi ali gmotne škode.
Naslovno fotografijo je posnel Jože Zagorc in nam jo posredoval, za kar se mu najlepše zahvaljujemo.
C. R.
