V Forumu za kmetijstvo in podeželje SDS opažajo, da se v zadnjem času zlasti za gozdna in kmetijska zemljišča povečuje omejevanje lastninskih pravic, predvsem v luči zelenega prehoda.
S spremembo bonitetnih ocen zemljišč je po krivici povečan davek, znižane so pravice iz javnih sredstev.
Previsoko boniteto imajo trenutno skoraj vsa zemljišča v Sloveniji, ki so podvržena posebnim vplivom. Gre za področje Krasa, Ljubljanskega barja, pa tudi Cerkniškega jezera, ki je štiri mesece na leto poplavljeno, a je administrativno izenačeno z njivo na Dravskem polju, ki se lahko obdeluje vse leto.
Uredba o varovanju gozdov določa, da imamo trajno varovanih 98.000 hektarjev gozdov. Zaradi omejevanja lastnikov pri gospodarjenju s temi gozdovi, uredba vsako leto odnese več milijon evrov. Podobno problematična je tudi prepoved košnje in paše z dodatnimi omejitvami na Naturi 2000 na Ljubljanskem barju in v Notranjskem trikotniku. Uredba, ki je lani dvignila veliko prahu, je sicer trenutno zadržana, ni pa umaknjena. Po izračunih nastane zaradi izpada krme, do katerega pride ob prepovedi košnje, škoda v višini 3,4 milijona evrov na leto, posledično pa še več zaradi izpada mesa, ki ni predelano ob omejitvi paše.
V Forumu poudarjajo, da je v Ustavi RS zapisano, da morajo zakoni omogočati uživanje lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Pri pripravi različnih zakonov in aktov pa je treba imeti v mislih, da varovanje narave in podnebne spremembe lahko upravičeno postavljajo javni interes pred zasebnega, vendar država ne more izvajati posegov v zasebno lastnino mimo Ustave in jo omejevati brez nadomestil.
Poleg tega se je treba zavedati, da so kmetje tisti, ki so v osnovi nosilci zaščite narave, saj za svoje delo potrebujejo dolgoročno rodovitnost zemlje.
V Forumu verjamejo, da je interes lastnikov gozdov, da bi se gozdovi trajnostno razvijali, ohranjali biološko raznovrstnost in preprečevali različne naravne nevšečnosti (poplave, plazove, erozije).
M. D.