Zakon o dolgotrajni oskrbi: Kaj prinaša in zakaj se je s tem odlašalo desetletje?

(vir: pixabay.com)

V državnem zboru je v obravnavi Zakon o dolgotrajni oskrbi, prejšnje vlade so problematiko odpirale in spet odlagale v predal, na zakon je Slovenija čakala že desetletje. Kakšne rešitve so predlagane, kaj se bo izboljšalo?

Predlog potrjenega zakona predvideva niz ukrepov, namenjenih polnoletnim osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih.

Zakon o dolgotrajni oskrbi ne ukinja obstoječih pravic, ampak uvaja primerljive pravice za primerljive potrebe. Po zdajšnjem predlogu bo sistem ponujal institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbo družinskega člana in denarni prejemek.

Carmen Rajer iz Centra za socialno delo Posavje, kjer je potekal eden od pilotnih projektov dolgotrajne oskrbe, je včeraj na seji odbora za zdravstvo, ki ga vodi poslanka Anja Bah Žibert, med drugim poudarila, da je zakon nujen in ga je treba sprejeti takoj.

“Glede na izkušnje se je številnim, ki smo jim pomagali na domu, stanje občutno popravilo, medtem ko bi bili brez pomoči obsojeni na životarjenje.”

Poslanka Alenka Jeraj pa je v intervjuju za Demokracijo pojasnila naslednje:

Poslanka Alenka Jeraj

“Zakon natančno opredeljuje kaj je dolgotrajna oskrba in prinaša, poleg tega, kar že poznamo (bivanje v domu starejših občanov in pomoč na domu), dva nova elementa (denarni dodatek in oskrbovanec družinskega člana). Celoten sistem bo izhajal iz ene točke, ki bo tudi vstopna točka v sistem in bo bolj pregleden kot sedaj, ko je ta problematika urejena v sedmih zakonih. Sedaj je prevladujoč način skrbi za starejše bivanje v domu starejših občanov, kjer pa je mest, glede na potrebe, premalo. Poleg tega je v Evropi uveljavljena usmeritev, da posameznik čim dlje ostane na svojem domu.

Zakon prinaša osnovo, da upravičencu, ki to želi, omogočimo, da ob ustrezni pomoči čim dlje ostane v domačem okolju.”

Na vprašanje, kaj je bil razlog, da to področje navkljub številnim obljubam ni bilo rešeno že prej, je Jerajeva odgovorila:

“Običajno se zadeve ustavijo pri denarju, ocenjujem pa, da je bil problem tudi v tem, da leve vlade niso znale pripraviti pravih rešitev, na kar kaže, da so si zakon podajali iz Ministrstva za zdravstvo na Ministrstvo za delo, pa spet nazaj na Ministrstvo za zdravstvo. V času, ko je področje sociale vodil minister in kasneje ministrica za delo iz stranke Socialnih demokratov, so veliko sredstev namenjali za študije, kako naj uredimo to področje, namesto, da bi se sredstva namenila za izboljšanje sedanjega stanja in vzpostavljanje novih kapacitet.”

Predlog zakona bo v sredo na izredni seji državnega zbora obravnaval še parlament, koalicijski poslanci so predlog na včerajšnji seji odbora potrdili. Ureditev področja imajo zapisano tudi v koalicijski pogodbi.

A. L.