Za posredovanje imena Kosove iščejo obvode, bodo kršili zakon?

Robert Golob in Ursula von der Leyen (vir: gov.si)

Po navedbah novinarja oddaje Tarča je Robert Golob Tomažu Veselu, preden je ta odstopil, pokazal pismo Ursule von der Leyen, v katerem naj bi postavila tudi rok, naj slovenska vlada kandidata za evropskega komisarja zamenja do srede, 11. septembra. V pismu naj bilo še zapisano, da je zanjo sprejemljiva tudi kandidatka z diplomatskimi izkušnjami. Ni pa znano ime.

Tega pisma vlada ni pripravljena pokazati. Tega ne stori niti po tem, ko je za to zaprosil Franci Breznik, predsednik parlamentarnega odbora za evropske zadeve.

Breznik se je zato obrnil tudi na Ursulo von der Leyen, vendar tudi tej očitni ni v interesu, da bi bil čim prej znan slovenski kandidat oz. kandidatka za evropskega komisarja. Po nekaterih navedbah ima predsednica Evropske komisije težave v politični skupini S&D, ki ji pripada tudi slovenski SD, zato naj bi to slovensko zavlačevanje ustrezalo tudi njej. Če bi bilo drugače, bi von der Leynova pismo, ki ga je poslala Golobu, v Slovenijo oz. Brezniku posredovala v enem dnevu. Pa tega ni storila.

Zdaj pa naj bi si menda po navedbah nemškega časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) v Bruslju prizadevali, da slovenska vlada komisiji pisno potrdi imenovanje kandidatke Marte Kos. Kot je v petek zvečer poročal časnik, bi bilo to možno, ker mnenje parlamentarnega odbora za zadeve EU, ki mora kandidatko še zaslišati, za vlado ni zavezujoče.

Brez mnenja odbora za EU kršitev zakona

Dejstvo pa je, da slovenska vlada glede na Zakon o sodelovanju med Državnim zborom in vlado v zadevah EU tega ne more storiti. Postopki so določeni v 11.b članu zakona, sprejetega že leta 2004. Če bi vlada Roberta Goloba v Bruselj poslala ime kandidata oz. kandidatke za člana Evropske komisije kar brez mnenja pristojnega Odbora DZ za EU, bi s tem kršila določila 11.b člena Zakona o sodelovanju med DZ in vlado v zadevah EU.

11.b člen določa:

(1) Vlada predlaga kandidata ali kandidatko za člana Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: kandidat) na podlagi obvestila pristojnih institucij EU in predlog posreduje državnemu zboru. Vlada o predlogu odloči na redni seji.
(2) Kandidat se predstavi delovnemu telesu državnega zbora, pristojnemu za evropske zadeve, ki o kandidatu glasuje in o njem poda mnenje z obrazložitvijo ter ga nemudoma pošlje vladi.
(3) Na mnenje iz prejšnjega odstavka vlada ni vezana. Po prejemu mnenja in pred posredovanjem predloga kandidata pristojnim institucijam EU vlada o predlogu obvesti državni zbor. Predlog vlade mora biti obrazložen.
(4) Postopek iz tega člena se smiselno uporablja tudi za predlaganje predstavnika ali predstavnice Republike Slovenije v Evropsko računsko sodišče in v Upravni odbor Evropske investicijske banke.

Slovenska vlada edina v EU, ki ravna izključevalno

Sicer pa spomnimo. Nesporna zmagovalka volitev v Evropski parlament je bila stranka SDS. Na njeni listi so bili izvoljeni 4 poslanci, celotna koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) so dobili 3 poslance.  Kljub temu se nihče iz vlade ni niti posvetoval o predlogu za člana Evropskega parlamenta iz Slovenije. Ta bo svojo funkcijo opravljal dlje časa v mandatu naslednje kot pa aktualne vlade. Vlada Roberta Goloba se ni posvetovala ne prvič in ne sedaj.

Na to je opozoril tudi Janez Janša in dodal, da je po informacijah SDS Golobova vlada edina v EU, ki ravna izključevalno. Povsod drugod je prišlo vsaj do neformalnih posvetov. V Nemčiji je na primer socialistična vlada predlagala v Evropsko komisijo kandidatko iz na EU volitvah zmagovalne stranke CDU.

M. D.