Prodaje nepremičnin naraščajo, na območju Novega mesta so se cene za kvadratni meter stanovanja v zadnjih treh letih povečale za 11,5 odstotka. Najbolj se prodajajo starejša stanovanja, pa tudi čedalje starejše stanovanjske hiše. Narašča tudi prodaja zemljišč za gradnjo. Promet z nepremičninami pa je že na ravni vrednosti iz leta 2007.
Prodaja nepremičnin narašča, v državi je bilo lani okoli 36.000 poslov z različnimi vrstami nepremičnin. Posledično je bila rekordna vrednost prometa, število kupoprodajnih poslov narašča, prodaja je bila lani rekordnih 2,3 milijarde evrov, kar je bilo na ravni rekordne vrednosti leta 2007.
Posledično so se lani povečale tudi cene za kvadratni meter stanovanja ali stanovanjske hiše. Cene pa se ne povečujejo za kmetijska in gozdna zemljišča.
Na območju Novega mesta so se cene v zadnjih treh letih za približno enako veliko stanovanje v povprečju povečale za 11,5 %. S tem, da se še vedno najbolje prodajajo stanovanja, zgrajena v letu 1976 in velika okoli 50 kvadratnih metrov. Povprečna cena takšnega stanovanja je bila lani okoli 67.000 evrov. Prodanih je bilo 145 stanovanj.
Povprečna cena za kvadratni meter stanovanja na območju Novega mesta je bila lani 1.360 evrov (leto pred tem 1.250 evrov).
Lani je bilo na novomeškem območju prodanih tudi 31 stanovanjskih hiš, povprečna cena je bila 133.000 evrov, hiše pa so bile v povprečju zgrajene leta 1966. Trend kaže, da se na območju Novega mesta število kupoprodajnih pogodb za stanovanjske hiše povečuje, hkrati pa se povečuje tudi starost hiše, ki zamenja lastnika.
V letih 2015 in 2016 je bila povprečna hiša zgrajena leta 1975, lani pa že leta 1966. Prodana hiša je bila lani v povprečju velika 198 kvadratnih metrov, hkrati je imela 650 kvadratnih metrov pripadajočega zemljišča.
Zemljišča za gradnjo v porastu
V zadnjih treh letih (od 2015 do 2017) je bilo v državi največje povečanje obsega prometa z zemljišči za gradnjo, in sicer okoli 36 %, takoj zatem pa s stanovanjskimi hišami, in sicer okoli 33 %. To pomeni, da se interes kupcev po stanovanjskih hišah in zemljiščih za gradnjo povečuje.
Povečuje se interes po hišah ali gradnjo zunaj strnjenih mestnih središč.
Razlog za to je najverjetneje v visokih cenah stanovanj na nekaterih najbolj aktivnih trgih stanovanjskih nepremičnin v državi.
Na območju Novega mesta je bilo lani prodanih 21 zemljišč za gradnjo, v povprečju so bila ta velika 1.231 kvadratnih metrov, cena za kvadratni meter pa je bila v povprečju 35 evrov.
Večje ponudbe novih stanovanj še ni
Večje ponudbe novih stanovanj v državi še ni, za to je namreč potreben določen čas za izvedbo novih stanovanjskih projektov. Rast cen pa je že spodbudila gradbeno dejavnost na območjih, kjer je povpraševanje po stanovanjih največje, predvsem v Ljubljani. Večinoma gre za novogradnje oziroma razširitve ali adaptacije enostanovanjskih in manjših večstanovanjskih stavb. V Ljubljani so že v teku tudi nekateri večji stanovanjski projekti, ki bodo zaključeni v naslednjem letu ali dveh.
V Novem mestu so sicer že na voljo nova stanovanja v soseski na Drski, kjer pa so cene v povprečju blizu 1.900 evrov za kvadratni meter.
Povečuje se obseg prodaj stanovanj
Obseg prodaje stanovanj se sicer povsod v državi povečuje. V zadnjih treh letih je povečanje od 6 do 40 %, odvisno od kraja.
Največ prodaj stanovanj je bilo lani v Novem mestu, Krškem in Brežicah, najmanj pa na Obali, vključno s Koprom in Murski Soboti.
Kaj pa cene stanovanj?
Cene so v vzponu. Najbolj so se povečale v Ljubljani (za 18 %), v Kopru (za 17 %) in v okolici Ljubljane (za 12 %).
Najvišje povprečne cene stanovanj so:
- v Ljubljani, kjer je cena za stanovanje okoli 2.400 evrov za kvadratni meter,
- na Obali (brez Kopra) okoli 2.300 evrov za kvadratni meter in
- v Kopru okoli 2.100 evrov na kvadratni meter.
Najnižje povprečne cene stanovanj so na območju Murske Sobote, Krškega in Brežic, z okoli 950 evrov za kvadratni meter stanovanja.
Stanovanjske hiše, obseg in cene
V Ljubljani se je v zadnjih treh letih obseg prodaj hiš povečal v okolici Ljubljane (za 35 %) in Maribora (za 18 %).
Trendi cen hiš so v vzponu, kjer ponovno prednjačijo Ljubljana z okoli 19 %, Obala brez Kopra okoli 15 % in okolica Ljubljane okoli 9 %.
Najvišje povprečne cene hiš so:
- na Obali (brez Kopra) okoli 300.000 evrov in
- Ljubljani z okoli 250.000 evrov.
Najnižje povprečne cene hiš so na območjih Krškega, Brežic in Murske Sobote, kjer so te od okoli 70.000 evrov do 90.000 evrov.
Trga tovrstnih nepremičnin v Beli krajini in na kočevsko-ribniškem območju Geodetski zavod RS še ni zajel.
Zemljišča za gradnjo in cene
Daleč največ prodaj zemljišč za gradnjo je bilo izvedenih v okolici Ljubljane, kjer je občuten prelom med leti 2016 in 2017. Promet zemljišč za gradnjo stavb v okolici Ljubljane se je v zadnjih treh letih povečal za več kot 70 %. Drugo območje, kjer je promet z zemljišči za gradnjo takoj za okolico Ljubljane, je mesto Ljubljana, kjer pa je promet v zadnjih letih v povprečju podoben.
Najvišje povprečne cene zemljišč za gradnjo:
- Ljubljana okoli 230 evrov za kvadratni meter,
- Obala (brez Kopra) okoli 110 evrov za kvadratni meter,
- Kranj okoli 110 evrov za kvadratni meter,
- Mariboru okoli 80 evrov za kvadratni meter.
Na ostalih območjih so cene za kvadratni meter zemljišča za gradnjo okoli slovenskega povprečja, to je od 50 do 60 evrov. Nižje od povprečja pa so na območju Slovenj Gradca, Postojne, Krškega in Brežic, kjer cene v povprečju dosegajo pod 30 evrov za kvadratni meter.
Prodaja kmetijskih in gozdnih zemljišč
Promet kmetijskih zemljišč se je v zadnjih treh letih povečal za 25 %. V državi je bilo lani prodanih okoli 25.000 kmetijskih parcel oziroma okoli 6.300 hektarov.
Na Dolenjskem je bilo lani prodanih 885 parcel, povprečna cena za kvadratni meter kmetijskega zemljišča je bila 1,19 evra.
Promet gozdnih zemljišč se je v treh letih povečal za 18 %. V Geodetskem zavodu RS (Gurs) ugotavljajo, da obstaja precejšen interes za nakupe gozdnih zemljišč. V letu 2017 je bilo prodanih okoli 5.700 hektarov gozdnih zemljišč.
Na Dolenjskem je bilo lani prodanih 594 gozdnih zemljišč, povprečna cena je bila 0,47 evra za kvadratni meter.
Vir podatkov:_porocilo Gurs
A. L.
