Na javno naročilo za gradnjo hitre ceste na južnem delu tretje razvojne osi od avtocestnega priključka Novo mesto do priključka Osredek v predvideni vrednosti 115,4 milijona evrov in v dveh sklopih je Družbi za avtoceste v RS (Dars) prijavo za sodelovanje oddalo sedem gradbincev.
Dars bo najprej ugotavljal njihovo sposobnost in nato ustrezne povabil k oddaji ponudb.
Zainteresirani za dela so:
- konzorcij novomeške družbe CGP in Kolektorja CPG, za prvi sklop je v njem tudi Kolektor Koling,
- turška družba Cengiz,
- konzorcij operaterja T-2, družbe Hering in Garnola,
- slovenska podružnica Strabaga in Strabag Zagreb,
- konzorcij italijanskega I.CO.P. in ljubljanskega CVP,
- konzorcij makedonskega Granita in sarajevskega Euro Asfalta ter
- konzorcij Pomgrada in Gorenjske gradbene družbe.
Pri tem gre za začetek del v načrtovani 1. in 2. etapi nove cestne povezave, za katero Dars sicer še čaka na gradbeno dovoljenje. Slednje je pogojeno tudi s pridobitvijo Okoljevarstvenega soglasja, ki je za 1. in 2. etapo (do Osredka, vključno z navezovalno cesto v izmeri okoli kilometer do Revoza) še vedno v reševanju pri Agenciji RS za okolje (Arso).
Na Darsu pričakujejo, da bodo gradbeno dovoljenje do Osredka pridobili do konca tega leta ali v začetku naslednjega.
V prvem sklopu bo moral izbrani izvajalec, ko bo do tega prišlo, med drugim zgraditi cestni in kolesarski most čez Krko ter viadukt, v drugem sklopu pa hitro cesto na odseku med vzhodnim priključkom Novo mesto in Osredkom ter priključek Mačkovec in Cikava, most čez Šajser in viadukt, vse s pripadajočo ureditvijo in prestavitvijo magistralnega plinovoda.
Uvedba izvajalca v delo je predvidena v prvi polovici leta 2020. Za vsako etapo je predviden čas izgradnje po 28 mesecev. Skupno je to 56 mesecev ali 4 leta in 8 mesecev.
Vrednost izvedbe prvega sklopa je ocenjena na 21,7 milijona evrov, drugega na 93,7 milijona evrov. Skupno bo to za dobrih 5,05 kilometra ceste 115,4 milijona evrov (z davkom). Od tega naj bi približno 40 milijonov evrov prišlo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Na ogled razstava projektnega natečaja
V novomeški Knjižnici Mirana Jarca pa je od 13. septembra na ogled razstava projektnega natečaja za pridobitev strokovno najustreznejše arhitekturne, krajinske in urbanistične rešitve mostu na novi štiripasovni cesti ter vzporednega mostu za pešce in kolesarje čez reko Krko.
Dars je pogodbo z avtorjem prvonagrajene rešitve že sklenil. To sta v skupnem nastopu projektantski podjetji Ponting iz Maribora in Pipenbaher inženirji iz Slovenske Bistrice.
Celotna trasa južne tretje razvojne osi do priključka Maline (za naprej stvari še niso dorečene) je razdeljena na štiri etape, gradnja je predvidena v dveh delih, in sicer:
- prvi del (1. in 2. etapa): hitra cesta v dolžini 5,05 km, od priključka na avtocesto A2 pri Novem mestu do priključka Osredek, vključno z navezovalno (novo) Šentjoško cesto (dolžine 1,1 km), ki se na obstoječo Belokranjsko cesto priključi v območju Revoza;
- drugi del (3. in 4. etapa): hitra cesta v dolžini 12,4 km, od priključka Osredek do priključka Maline, vključno z navezovalno cesto na Dole (v dolžini 2,1 km) in predorom Gorjanci (dolžine 2,3 km).
Za 3. in 4. etapo (za 12,4 km dolgo štiripasovnio od Osredka do priključka Maline) investicijsko dokumentacijo in študije širših ekonomskih učinkov ter študije gradbeno-tehnične in prometne preveritve faznosti gradnje še izdelujejo.
Predvidena skupna investicijska vrednost drugega dela hitre ceste (3. in 4. etapa) znaša po predinvesticijski zasnovi približno 384,3 milijona evrov (z davkom). Kdaj bo torej zgrajena cesta od Osredka do priključka Maline je tako še velika neznanka.
Pravzaprav je časovna neznanka tudi izgradnja 1. in 2. etape od avtoceste do Osredka. Zainteresiranih je sedem izvajalcev. Nekateri med njimi so znani tudi iz zgodbe načrtovane izgradnje druge cevi predora pod Karavankami. Avstrijci bodo svoj del tega predora že kmalu končali, v Sloveniji pa se zaradi zapletov in pritožb nekaterih na javni razpis prijavljenih ponudbenikov izbira vleče kot jara kača.
J. M.
