Včeraj je začela veljati novela zakona o osnovni šoli, ki je skoraj neopazno ukinila podaljšano bivanje in namesto njega prinesla nov način bivanja otrok v šoli po pouku, to je koncept razširjenega programa (RAP). Spremembe bodo veljale že naslednje šolsko leto.
Razširjeni program v osnovnih šolah je do zdaj obsegal podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznih izbirnih predmetov. Vladna koalicija je slednje v okviru sprememb zakona črtala in določila, da se namesto omenjenega v okviru RAP izvaja “organizirane oblike vzgojno-izobraževalnega dela z učenci, ki vključujejo vsebinska področja: gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturna in državljanska vzgoja ter učenje učenja”.
To pomeni, da bodo učenci, ki bodo po pouku ostali v šoli, morali izbrati eno od omenjenih vsebinskih področij in se vanje vključiti. Pri tem bo vsako od vsebinskih področij potekalo bolj strukturirano, kot je potekalo dosedanje podaljšano bivanj. V praksi to pomeni manj gibanja za otroke in več okalupljanja v dejavnosti. Imajo pa šole pri tem možnost, da omenjene kalupe, sicer neuradno, tudi nekoliko razrahljajo.
Novela zakona določa, da se v RAP učenci vključujejo prostovoljno, normative in standarde pa podrobneje določi minister za vzgojo in izobraževanje.
Damijan Štefanc z oddelka za pedagogiko in andragogiko ljubljanske filozofske fakultete vidi prav v RAP največjo težavo novele zakona o osnovni šoli: “Skladno z zakonom nimamo več podaljšanega bivanja, dodatnega, dopolnilnega pouka, krožkov … Ne vem, ali je to širši javnosti jasno. Tudi strokovni. Zakon pravi samo, da je šola dolžna izvajati RAP, ki obsega tri področja in jih našteje. To je vse, kar zakon pravi, bolj podrobno to opredeli kurikularni dokument. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja imamo RAP, kakršnega imamo, in po 40 letih to mečemo v koš,” je povedal za Delo.
RAP pomeni tudi, da bodo morale šole zaposliti dodaten učiteljski kader, ki pa ga že zdaj primanjkuje.
A. V.
