Predsednik republike Borut Pahor bo po napovedih v sredo razpisal redne državnozborske volitve. Te bodo 24. aprila, roki za volilna opravila bodo začeli teči 14. februarja, ko bo že mogoče vlagati kandidature.
Pred uradnim razpisom volitev je znano, da se na volitve podajajo vse parlamentarne stranke, na prestop parlamentarnega praga pa bodo ciljale tudi nekatere zunajparlamentarne in nove stranke.
Imena tistih, ki bodo kandidirali, uradno še niso znana. Stranke, liste in gibanja sicer nadaljujejo s predvolilnimi aktivnostmi, zaključujejo svoje kandidatne liste in dokončno potrjujejo volilne programe, s katerimi bodo tokrat nagovarjale volivce. Večino jih čaka še končno potrjevanje kandidatnih list, imena kandidatov in vseh povezovanj bodo dokončno znana v prihodnjih tednih, vsekakor pa do sredine marca. Težave imajo predvsem manjše stranke.
Tako je bilo leta 2018
Ob tem je že zdaj jasno, da bo lista s kandidati aprila dolga. Mi pa smo na primeru Bele krajine preverili, kako je bilo leta 2018. Na takratnih volitvah je kandidiralo 22 političnih strank, list in gibanj. Morda je bila drugje še kakšna več, saj vsi niso našli imen, ki bi nastopili na njihovih listah. Na seznamu najdemo tudi imena, ki z Belo krajino nimajo ničesar skupnega. V parlament je prišlo 9 strank.
Na volitvah je v Beli krajini, ki zajema občine Črnomelj, Metlika in Semič, glasovalo 11.058 volivcev in volivk. Udeležba je bila nekoliko nižja kot v Sloveniji, vendar pa višja kot na volitvah leta 2014. Takrat smo zapisali, da se Belokranjci in Belokranjke kljub še zmeraj nižji udeležbi počasi vseeno le prebujajo in se zavedajo svojih državljanskih pravic in dolžnosti. Predvsem pa, da si sami krojijo usodo svojega življenja.
Daleč največ glasov je dobila stranka SDS, tako kot povsod v državi, na listi katere je v Beli krajini kandidirala mag. Maja Kocjan, ki je prejela 2992 glasov. Navkljub temu, da je bila velika zmagovalka volitev, je Bela krajina ostala brez poslanke. Razlog za to je v obstoječem in neustreznem volilnem sistemu v državi, ki je še vedno enak, za popravo bi bila namreč v državnem zboru potrebna dvotretjinska podpora vseh poslancev in poslank. Kocjanovi je po tem sistemu za vstop v parlament takrat zmanjkalo vsega nekaj deset glasov. V Beli krajini je bila razpršenost glasov velika. Glasovi za stranke, liste ali gibanja, ki se ne uvrstijo v parlament, so ob takšnem sistemu kot ga imamo, izgubljeni.
Stranke in kandidati na volitvah v Beli krajini leta 2018 – tako razpršeno je bilo:
Lista | Kandidat/ka | Št. glasov | Odstotek |
---|---|---|---|
1. SDS | MAG. MAJA KOCJAN | 2.992 | 27,00 % |
2. SD | JAKA BIRKELBACH | 1.755 | 15,84 % |
3. LMŠ | VESNA FABJAN | 1.142 | 10,31 % |
4. SMC | IZTOK ŠTEFANIČ | 1.119 | 10,10 % |
5. DeSUS | SILVO GRDEŠIČ | 831 | 7,50 % |
6. NSi | ERIKA CERAR | 744 | 6,71 % |
7. LEVICA | MAJDA POVŠE | 654 | 5,90 % |
8. SNS | SERGEJ ČAS | 611 | 5,51 % |
9. SAB | MIRA BAKIĆ | 328 | 2,96 % |
10. SLS | TADEJA ROMIH | 229 | 2,07 % |
11. Dobra država | ANTON (Zvone) KAMBIČ | 198 | 1,79 % |
12. PIRATI | JANI SAMSA | 120 | 1,08 % |
13. ZDRUŽENA LEVICA | VINKO ŽALEC | 94 | 0,85 % |
14. ZELENI | GEA DOBRAVEC | 59 | 0,53 % |
15. LNBP | MELITA GOLJEVŠČEK | 50 | 0,45 % |
16. ZD | JOŽE GANESH PURI LUŽAR | 43 | 0,39 % |
17. Zsi | MATJAŽ STROJIN | 28 | 0,25 % |
18. GAS | JANEZ MURN | 27 | 0,24 % |
19. SPS | ŽIGA NOVAK | 20 | 0,18 % |
20. SOLIDARNOST | MARJANCA KOČEVAR COLARIČ | 16 | 0,14 % |
21. SSN | TATJANA JAGODIC | 12 | 0,11 % |
22. GSN | MARJETKA MAYR | 9 | 0,08 % |
Vir: Predčasne volitve v Državni zbor 2018
C. R.