Najdaljša dolenjska reka Krka je na podlagi rezultatov analiz posebnih onesnaževal uvrščena med reke v dobrem ekološkem stanju, vse od njenega povirja v Suhi Krajini do izliva v Savo pri Brežicah. Primerna je tudi za kopanje. Nekaj slabše kemijsko stanje je le v spodnjem toku reke, kar je posledica intenzivnejših človeških posegov, pravijo na Agenciji RS za okolje (Arso).
Kot piše STA, je je bilo kemijsko stanje Krke po podatkih Arsa dobro vsa leta do leta 2022, ko je bilo v spodnjem toku reke ugotovljeno slabo kemijsko stanje, predvsem zaradi preseganja mejne vrednosti perfluorooktansulfonske kisline in njenih derivatov. Vseeno je Krka v večjem delu toka danes v dobrem ekološkem stanju.
Nekoliko slabše je ocenjena na odseku od Soteske do Otočca, kar gre pripisati različnim hidromorfološkom obremenitvam, ki jih povzroča človek. Med slednje sodijo odvzemi vode, zajezitve, jezovi, pregrade, protipoplavne ureditve, ureditve struge in bregov ter raba tal v obrežnem pasu.
Omenjeni posegi predstavljajo največjo grožnjo vsem slovenskim rekam, pojasnjujejo na Arsu.
Čeprav je še pred časom veljalo prepričanje, da Krka ni primerna za kopanje, mikrobiološke analize kakovosti vode govorijo nasprotno. Dolgoletno spremljanja kakovosti vode na dveh odsekih Krke namreč kaže zadovoljivo kakovost vode, zato tudi kopanje nikjer ni odsvetovano. Ob tem sicer na Arsu poudarjajo, da se kopalci kopajo izključno na lastno odgovornost ter da je treba mesto kopanja izbrati preudarno glede na bližino izpustov, iztokov in videz vode.
Po podatkih Mestne občine Novo mesto Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano opravlja analize Krke v Irči vasi in na Loki. Do zdaj so analize pokazale prekomerno onesnaženje ob večjih nalivih, predvsem zaradi mešanja meteornih voda in fekalij v Irči vasi pri črpališču.
Ob večjih padavinah se občasno pojavljajo tudi komunalne odplake ob Kandijskem mostu. Razlog je v tem, da so ulice v zaledju Kandijskega mostu priključene na starejšo t. i. mešano kanalizacijo, so za STA pojasnili na občini. Težavo rešujejo tako, da starejšo kanalizacijo postopno zamenjujemo s t. i. ločeno kanalizacijo. Trenutno projekt za ureditev ločene kanalizacije pripravljajo na Ragovski ulici, enake posege načrtujejo v smeri proti Ragovemu in na Ulici Marjana Kozine.
Ekolog okoljsko stanje Krke označuje z oceno od sedem do osem
“Če bi moral ocenjevali ekološko in okoljsko stanje v reki Krki z ocenami od ena do 10, bi ga ocenil z oceno od sedem do osem,” je za STA povedal izvršni in strokovni direktor Dolenjskega ekološkega zavoda DEZ Novo mesto Jože Povšič.
Na splošno se ekološko stanje Krke v zadnjih letih po njegovi oceni izboljšuje, kar pripisuje predvsem temu, da so manj onesnaženi njeni pritoki. “Če želimo namreč Krko očistiti, moramo najprej očistiti njene pritoke in njeno naravno zaledje na Radenskem polju, južno od Grosupljega. Tukaj se stvari v zadnjih letih premikajo v pozitivno smer, smo pa še daleč od ideala,” je povedal.
Velike zasluge za to, da je Krka bolj čista, gre po mnenju Povšiča pripisati tudi temu, da so bile doslej v njenem celotnem toku zgrajene vse glavne čistilne naprave. Te med drugim stojijo v Žužemberku, Dolenjskih Toplicah, Novem mestu, Šentjerneju, Kostanjevici na Krki in v Brežicah. Čistilno napravo bi po njegovi oceni potrebovali še v Škocjanu.
Povšič sicer še vedno opaža, da ljudje ob Krko vozijo različen material, predvsem gradbeni, kar pripisuje temu, da je treba v primeru, da se material odpelje na deponijo, plačati. “Zato si v našem zavodu zavzemamo, da bi bila taksa za razgradnjo gradbenih izdelkov vključena že v njihovo osnovno ceno,” je dejal.
Opaža tudi, da so v nekaterih naseljih in vaseh v Krko še vedno speljane cevi, za katere se pogosto ne ve, od kod prihajajo, v njih pa se pogosto mešajo kanalizacija in meteorne vode. Zlasti tu bi morale po njegovi oceni svoje delo bolje opraviti okoljska inšpekcija.
A. V.
