Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve, je včeraj v državnem zboru odgovarjal na poslansko vprašanje o ilegalnih migrantih. To mu je v okviru poslanskih vprašanj postavil Branko Grims, ki je uvodoma povedal, da že tri leta posluša pravljico iz vseh strani, kako je z ilegalnimi migranti, ki vdirajo preko meje Republike Slovenije, vse rešeno, tega problema ni več in podobno. Vendar pa podatki kažejo drugače.
Pred dvema letoma je bilo okoli 2000 nezakonitih prehodov državne meje, lani se je to povečalo za petkrat, na letni ravni je mejo nezakonito prešlo blizu 10 tisoč migrantov. Letos pa je povečanje kar 10-kratno, stanje se slabša, kot kaže na to že učinkuje tudi Marakeški sporazum.
Minister je v odgovoru sprva poudaril, da slovenska policija obvladuje razmere na slovenski južni meji in tudi varuje schengensko mejo v skladu s schengenskim zakonikom. Nato pa je povedal še število ilegalnih prehodov, za čas od 1. januarja do 21. marca:
- Letos je mejo nezakonito prestopilo 1340 migrantov.
- V istem času lani je bilo teh prestopov 501.
- V letu 2017 je bilo teh prestopov le 178.
Ilegalne migracije obvladujejo kriminalne združbe in posamezni kriminalci
Minister je povedal, da ilegalne migracije obvladujejo kriminalne združbe in posamezni kriminalci. To je postal poslovni model, ki ga policija tudi uspešno preprečuje, je zatrdil. Zagotovil je, da policija storilce in prijete sprovajalce tudi uspešno obvladuje. Tako je bilo letos prijetih 43 sprovajalcev, ki so prevažali 180 migrantov. Vse to pa policija najde tako na sami meji z Republiko Hrvaško kot tudi v notranjosti.
Policija spreminja tudi policijsko taktiko.
Nadalje je razkril, da v primeru, ko učinkoviteje zapirajo območje, na primer, na področju Policijske uprave (PU) Koper, se to preseli na PU Novo mesto. Trenutno se prestopi nekoliko povečujejo tudi na območju PU Ljubljana, na kočevskem območju. Dodatno se nezakoniti prehodi meje odpirajo tudi na območju PU Maribor. Pojasnil je, da ilegalne migrante tudi vračajo na Hrvaško, sodelovanje s hrvaškimi varnostnimi organi pa je korektno.
Glede delovanja policije je dejal, da se ta pri tem pravzaprav prilagaja »poslovnemu modelu« migrantskih prehodov in kriminalnih združbe ter kriminalcev.
Policijske sile pa delujejo tako na meji kot v notranjosti države. Posebej na železniških in avtobusnih postajah.
Policija je letos kupila tudi termovizijske kamere. Postavljajo video nadzor na meji, kupili so tudi več vozil, ki jih uporabljajo na meji. Na novo so vključili tudi specialna vozila. Dokupujejo pa tudi različno specialno opremo.
Minister je opozoril še na zlorabo azilnega sistema, saj tisti, ki zaprosijo za azil, tega izrabijo ter nato odidejo iz države.
Zahvalil se je tudi pripadnikom Slovenske vojske, ki skupaj s policisti delujejo ob meji. »Postavljamo tudi tehnične rešitve, kajti vemo, da sama kadrovska slika Policije ni idealna.«
Grims je v nadaljevanju povedal, da v zadnjih tednih »praktično v vseh zamejskih časopisih na italijanski strani poročajo, da je balkanska pot za ilegalne migrante ponovno odprta in izražajo veliko skrb, kaj prihaja oziroma, kaj nas pričakuje v prihodnjih mesecih«. Opozoril je še na dogajanja v Bosni in Hercegovini in tudi za Slovenijo izjemno potencialno nevarnost.
Grims: Podpis Marakeškega sporazuma velika napaka
»Vsekakor se tukaj vidi, kako velika napaka je bil podpis Marakeškega sporazuma, ki je dal napačen signal ilegalnim migrantom in kako velika škoda je nastala, ker se v preteklosti ni ravnalo na enak način, kot ga je ubrala sosednja Madžarska. Vse to odpira vprašanje, kaj storiti, da se to ne bo ponavljalo oziroma obnavljalo v sedanji količini,« je še opozoril Grims. Policistom in vojakom na terenu pa je izrazil veliko zahvalo. »Kajti, za tiste, ki prihajajo, zlasti s področja radikalnega islama, samo vojska predstavlja neko realno silo in neko realno avtoriteto.«
Obstaja tudi legalna mafija, ki jo je treba vzeti pod drobnogled
Poslanec je ministra spomnil še na nujnost preprečevanja »legalne mafije«, to je nevladnih organizacij, »ki očitno pomagajo ilegalnim migrantom pri vdoru preko meje Republike Slovenije in potem tukaj pri zavlačevanju postopkov in vsem ostalim«. »To mafijo pa bi bilo treba seveda še kako vzeti pod drobnogled, tako kot je to storila sosednja Italija, in ji tudi ustrezno pogledati pod prste. Jaz vidim, da je policija tudi tukaj že storila nekaj korakov. Delno ji je dalo prav tudi tožilstvo, ki je reklo, da ko gre za očitno pridobitno dejavnost, se ne morejo skrivati za humanitarno ali neko drugo visoko doneče poslanstvo.«
Grims je še razkril, da si nekateri iz nevladnih organizacij »za to delo« izplačujejo tudi po 116 evrov na uro, vse to na račun slovenskih davkoplačevalcev, kakor je bilo to razkrito v nekaterih pogodbah.
J. M.
