Kriminalisti preverjali izvedbo del Suhokrajinskega vodovoda in poročilo predali tožilstvu
V uredništvu smo izvedeli, da je pri izgradnji Suhokranjskega vodovoda v Žužemberku prišlo do nepravilnosti, kriminalisti pa naj bi prejeli več prijav. Po slednjih naj bi izvajalec del v zemljo polagal stare vodovodne cevi. Po navedbah spletnih virov so nato v PU Novo mesto potrdili, da so »novomeški kriminalisti preverjali sume domnevnih nepravilnosti in po zaključeni preiskavi na Okrožno državno tožilstvo Novo mesto podali poročilo«. Več naj bi vedeli na ministrstvu za okolje in prostor, ki je skrbnik tega najmanj 31,6 milijona evrov vrednega projekta. Ministrstvo svojega poročila doslej javno še ni razkrilo. Če bomo o tem izvedeli kaj novega, bomo nemudoma objavili.
Projekt vodi nekdanji novomeški županski kandidat Rafko Križman
V občini Žužemberk sicer že drugo leto izvajajo največji projekt Oskrbe s pitno vode Suhe krajine. Izgradnja je v polnem teku, začelo se je lani, končano mora biti v letu 2018, v letu 2019 pa mora biti izveden že tehnični prevzem. Po nekaterih podatkih naj bi bilo zgrajenega okrog 40 odstotkov vodovoda, če je podatek, ki smo ga zasledili, točen. Projekt v celoti vodi občina Žužemberk, kjer je kontaktna oseba Rafko Križman, ki je od septembra lani »skupni vodja občinske uprave, ki so jo zaradi potreb Suhokranjskega vodovoda ustanovile občine Žužemberk, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Kočevje in Mirna Peč. Rafko Križman je znan kot nekdanji direktor Komunale Novo mesto (ko je občino vodil Alojzij Muhič), pred tem je bil direktor Agencije za šport. V prejšnjem mandatu je bil mestni svetnik v Novem mestu, pa tudi predsednik novomeškega odbora Pozitivne Slovenije, katere ustanovitelj je bil Zoran Janković. Leta 2014 pa so mediji poročali, da je Križman skupni kandidat stranke ZaAB (Alenke Bratušek – op. av.) in stranke Zares za župana Mestne občine Novo mesto. Po poklicu je športni pedagog. Zdaj vodi projekt, vreden 31,6 milijona evrov, od česar bo 20,84 milijona evrov evropskih sredstev.
Denarja »kot listja«
Stvari gredo organizacijsko in finančno torej prek Občine Žužemberk, z občinskih spletnih podatkov pa je razvidno, da je občina za ta projekt prejela veliko evropskih sredstev. Če so še v letu 2015, ko je bilo t. i. normalno leto, imeli 4,9 milijona evrov letnega proračuna, so se prihodki v naslednji treh letih povzpeli na skupno skoraj 44 milijonov evrov. Na občinskih računih je torej denarja kot listja, če prikažemo pogovorno. Občina del prejetih sredstev sicer nato tudi prenakazuje ostalim občinam, ki sodelujejo v projektu, kako poteka poravnavanje njihovih deležev v projektu pa zaenkrat še nismo raziskali.
Januarja nakazali skoraj za celoletni proračun
Vseeno pa smo v tej luči preverili tudi občinska izplačila. Iz spletne baze Erar (nekdanji Supervizor) je razvidno, da so se plačila iz občinskega proračuna v zadnjih mesecih povzpela »v nebo«). Bistvena odstopanja so se začela kazati julija 2016, ko je občina zgolj v tem mesecu plačala 1,2 milijona evrov. Novembra je bilo plačil za 1,1 milijona, decembra pa že za 1,5 milijona evrov. Pravo poplavo pa so storili januarja, ko je bilo iz občinskega proračuna nakazanih 3,1 milijona evrov. V februarju je bilo izplačil za 1,8 milijona evrov.
Tudi županovim ne gre slabo
Preverili smo januar 2017. Občina je največ, 871.204 evrov nakazala podjetju IMP Promont, februarja pa nato še 1,27 milijona evrov. Temu podjetje je občina doslej sicer skupno nakazala že 6,9 milijona evrov. Med gradbenimi podjetji so tu v primerljivem mesecu še Komunalne gradnje, d. o. o. (106.260 evrov) in CGP, d. d. (62.731 evrov). Za primerjavo, podjetje FS, d. o. o., Žužemberk, ki je v lasti župana, je zgolj februarja prejelo 61.631 evrov. Doslej je v vseh letih (od 2003 do zdaj) prejelo 3,6 milijona evrov občinskega denarja, kar je v povprečju približno enako prihodkom letnega proračuna občine Žužemberk v tem obdobju.
Leta 2014 predhodnica v višini 500.000 evrov?
Dodajmo, da na občinski spletni strani niso ravno radodarni s podatki, zato smo te izbrskali drugje. Občina je sicer pogodbo za 1. fazo Projekta oskrbe s pitno vodo Suhe krajine podpisala avgusta 2014. Nosilni partner gradbenih del je podjetje IMP PROMOT, d. o. o. Prva faza projekta, katere vrednost je bila ocenjena na 1,5 milijona evrov, se je v suhokrajinskih občinah začela jeseni 2014. Na območju občine Žužemberk naj bi bila vrednost 1. faze ocenjena na 500.000 evrov. IMP PROMOT pa delo ne izvaja sam (tako so takrat poročali mediji), najel je glavnega izvajalca, to je podjetje Komunalne gradnje, d. o. o., ki so začeli z izgradnjo črpališča na Vinkovem Vrhu, kar naj bi omogočilo vodooskrbo iz domačega vodnega vira. Vendar pa je bil to očitno le uvod in ne del zdajšnjega projekta. Možno pa je tudi, da se motimo, ker se stvari tudi finančno prepletajo, kot je videti.
Kaj projekt prinaša Žužemberku?
Začetek del na zdajšnjem velikem projektu Oskrba s pitno vodo Suhe krajine za vse občine je bila septembra 2016. Takrat so dejali, da bo vrednost projekta za vse občine 31,6 milijona evrov. Za Žužemberk je bilo še rečeno, da se s pitno vodo trenutno oskrbujejo iz zajetja Globoko – Globočec, ki se nahaja v občini Ivančna Gorica. Dela na območju Žužemberka po zdajšnjem vodovodu pa zajemajo izgradnjo novih cevovodov v skupni dolžini 40.559 metrov, hidravlično izboljšavo obstoječega vodovoda v dolžni 23.907 metrov, izgradnjo 6 razbremenilnih jaškov, izgradnjo 4 novih vodohranov, nadgradnjo obstoječih 2 vodohranov, izgradnjo 2 črpališč in izgradnjo 11 redukcijskih jaškov, enega merilnega jaška in 1 dozirnega jaška.
Predvideno financiranje Suhokranjskega vodovoda je naslednje:
- Iz državnega proračuna: 3,68 milijona evrov
- Evropska sredstva: 20,84 milijona evrov
- Občine: 7,1 milijona evrov;
Od tega posamezna občina prispeva:
- Žužemberk 3,07 milijona evrov
- Kočevje 1,0 milijona evrov
- Mirna Peč 0,98 milijona evrov
- Dolenjske Toplice 1,38 milijona evrov
- Dobrepolje 0,67 milijona evrov.
Skupaj: 7,1 milijona evrov
Delo občinskega sveta
Pričakovali bi, da so občinski svetniki nenehno na nogah in izgradnjo natančno spremljajo. Vendar temu ni tako.
Občinski svet je 15-članski. Iz dela Občinskega sveta Občine Žužemberk pa je razvidno, da so svetniki doslej imeli 17 sej, nazadnje 16. marca letos, zapisnik pa še vedno ni javno dostopen. Tudi sicer njihovi dnevni redi niso preveč obsežni (posebno v primerjavi z ostalimi občinami). Na 17. seji je bilo na primer 8 točk, na 16., ki je bila 23. decembra lani, pa le 6, in še v to so vključeni potrditev zapisnika (vedno kot 1. točka) in vprašanja in pobude svetnikov (kot zadnja točka).
Spletna stran občine je dokaj neurejena in nepregledna, predvsem pa je velik primanjkljaj ustreznih podatkov. Od daleč je razvidno, da občino vodi peščica posameznikov, za nekatere stvari pa bi lahko rekli, da niso ravno vzgled ostalim. Stvari so opazne tudi pri sejah občinskega sveta. Te so praviloma kratke, 16. seja je na primer trajala zgolj eno uro (od 17. do 18. ure), potrjevali pa so pomembne stvari: Potrditev proračuna za leti 2017 in 2018, Ceno socialno-varstvene storitve pomoči družini na domu in Poročilo župana o opravljenih delih in nalogah v letu 2016. Pri zadnji, 6. točki, Vprašanja in pobude, pa so bila le tri svetniška vprašanja.
Seje občinskega sveta z nekaj točkami in uro »sejanja«
Za primerjavo dodajmo 15. sejo občinskega sveta, ki je bila 24. novembra 2016, začela se je ob 19. uri in končala že ob 20.15 uri. Na dnevnem redu so imeli 7 točk dnevnega reda, če izvzamemo prvo (zapisnik in zadnjo, vprašanja), je bilo 5 točk. Tudi tu so obravnavali osnutka občinskega proračuna za leti 2017 in 2018 ter Poročilo župana, svetniških vprašanj je bilo 6.
Vrnimo se k seji, ki je bila 23. decembra lani, zapisnik pa je kot zadnji dostopen na občinski spletni strani, kot priloga 17. seji, ki je bila 16. februarja letos, zapisnika februarske seje pa še vedno ni. Na zadnji lanski seji je bilo navzočih le 10 svetnikov (od 15), ki so skoraj brez razprave (te vsaj iz zapisnika ni zaznati) potrdili proračun občine za leto 2017. Nato so potrdili še proračun za leto 2018. Sejo so končali v eni uri.
To navajamo zato, ker se v drugih občinah srečujemo z zelo obsežnimi zapisniki, na dnevnih redih je ogromno točk dnevnega reda, razpravljavcev je praviloma veliko, seje trajajo več ur.
Predstavitev Občine Žužemberk
Občina je bila ustanovljena leta 1998. Meri 164 kvadratnih kilometrov in ima okrog 4.600 prebivalcev. Občina je slabo poseljena, dosega le tretjino povprečja slovenske poseljenosti.
V letu 2016 je bila v občini 6-odstotna brezposelnost (v regiji 10,7 %). V občinski upravi je 9 zaposlenih.
Župan je Franc Škufca, podžupan pa Jože Šteingel.
T. H.
Prikaz nasprotnih dejstev
Občina Žužemberk nam je danes popoldne prek e-pošte poslala naslednje sporočilo (objavljamo nelektorirano sporočilo):
»Prvo kot prvo je že naslov: “v-zuzemberku-se-iz-aviona-vidi-da-nekaj-ne-stima”, zavajajoč in neresničen, sledi zapis “da je pri izgradnji Suhokranjskega vodovoda v Žužemberku prišlo do nepravilnosti”, kar absolutno ni res. Nadalje pišete, da naj bi “spletni viri” poročali o preiskavi zaradi nepravilnosti, ker naj bi v zemljo polagali stare vodovodne cevi. Zaradi anonimne ovadbe smo v ponedeljek, 06.03.2017 v prisotnosti predstavnikov Ministrstva za okolje in prostor, kriminalistov, nadzornika, izvajalcev, naročnika, projektanta, opravili izkop cevi na trasi, ki je bila prijavljena v anonimni ovadbi, na trasi Zafara-Cvibelj in izkazalo se je, da nobena navedba iz ovadbe ne drži in da so vkopane cevi, ki so bile predvidene na podlagi razpisa.
Žalostno je tudi to, da od celega projekta, ki je vreden 36.000.000 EUR, četrtino članka zavzema prispevek pod naslovom “Projekt vodi nekdanji novomeški županski kandidat Rafko Križman” kot da je važno za katero funkcijo je kandidiral vodja skupne občinske uprave.«
