Državni proračun je imel v prvih treh mesecih leta primanjkljaj v višini -451 milijonov evrov, kar je okoli 180 milijonov evrov ali 21 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, je danes objavil Fiskalni svet.
Prihodki so se povečali za 6,1 odstotka, odhodki pa so bili bistveno višji, rast je bila 10,8-odstotna.
Prihodki: Rast prihodkov je bila zlasti posledica višjih prihodkov od davka na dodano vrednost (DDV) in davka na dohodek pravnih oseb, kjer je vlada Roberta Goloba stopnjo obdavčitve s 1. januarjem 2024 povišala iz 19 na 22 odstotkov. Prihodki od evropskih sredstev so bili nižji za dobro polovico zaradi počasnega črpanja sredstev iz nove finančne perspektive 2021-2027. Dinamika prihodkov od dohodnine je bila precej počasnejša kot v enakem obdobju lani, saj se je upočasnila rast prihodkov iz zaposlitve, manjši pa so bili prihodki od dohodka iz dejavnosti, dividend in dobička iz kapitala.
Odhodki: Visoka rast odhodkov v začetku leta izhaja iz višjih plačil obresti, ki so za okoli polovico višji kot v enakem obdobju lani. Pretežni del povišanja izhaja iz prvega plačila obresti za lani izdano obveznico RS93 (skupen znesek zadolžitve prek izdane obveznice je bil 2,75 milijarde evrov s kuponsko obrestno mero 3 %).
Investicije se znižujejo od začetka lanskega leta, pretežno zaradi zaključka pretekle evropske finančne perspektive, pri čemer so najbolj upadle investicije v železniško infrastrukturo.
Skrb zbujajoče je tudi, da zlasti realizacija investicij še naprej občutno zaostaja za načrti zaradi zastoja pri porabi evropskih sredstev ter sistemskih pomanjkljivosti pri njihovem načrtovanju in izvajanju.
Sklad za obnovo: Prilivi v Sklad za obnovo so v prvem četrtletju znašali 20 milijonov evrov in so izhajali iz zvišane stopnje davka na dohodek pravnih oseb. Po lani sprejetem proračunu naj bi sklad v letu 2025 prejel 342 milijonov evrov.
V prvih treh mesecih je bilo iz sklada izplačanih 34 milijona evrov, glavnina za nadomestitveno gradnjo (25 milijonov evrov).
M. D.
