Počasi in načrtovano je zasebno podjetje z vsega 16 zaposlenimi v lasti prijatelja resornega ministra, ki skrbi za gozdove, prevzelo kočevsko podjetje Gozdarstvo Grča. To je upravljalo z več kot polovico državnih gozdov na Kočevskem, nato mu je vlada leta 2015 odvzela koncesijo. Podjetje s 116 zaposlenimi je prešlo v težave, v ozadju jih je čakalo podjetje GH Holding v lasti ministrovega prijatelja, gradbenega tajkuna, Blaža Miklavčiča, ki je v teh dneh objavilo podatek, da so izvedli “uspešen” prevzem Grče in s tem postali 89,3-odstotni lastniki tega podjetja.
Grča, nekoč mogočno kočevsko gozdarsko podjetje, katerega glavna dejavnost je bila sečnja v gozdu, je bilo eno od petih največjih gozdarskih podjetij v državi. Do izteka koncesij za upravljanje so skrbeli za dobro polovico vseh gozdov v državni lasti. Nato je vlada poskrbela za ukinitev koncesij. Po tem pa je Grča zašla v poslovne težave. V letu 2015, ko so še imeli koncesijo, so imeli dobrih 15 milijonov evrov prihodkov in 116 zaposlenih. V letu 2016, ko so zahvaljujoč vladi in resornemu ministru Dejanu Židanu ostali brez koncesije, pa so imeli le še 9,9 milijona evrov prihodkov in 88 zaposlenih.
Vse je potekalo po skrbno izdelanem načrtu
Teren za prevzem podjetja je bil tako v celoti pripravljen. Podjetje GH Holding, katerega lastnik je Židanov Miklavčič, je do lastništva prehajalo postopoma, vendar ne na tako zelo dolgi rok. Pri tem, da so postali 24,62-odstotni lastniki zdaj že nekdanjega kočevskega ponosa Gozdarstvo Grča, so odkupovali tudi njihove dolgove oziroma terjatve, ki so jih imeli drugi do Grče. Najprej je Miklavčič odkupil terjatve podjetij TCK in Heta Asset Resolution. Grča jima je bila dolžna kar 3,93 milijona evrov. Iz česa je izhajal ta dolg, se ne ve, pri tovrstnih dolgovih je vse mogoče. Koliko je Miklavčičev GH Holding plačal za to in kakšen popust si je izgovoril, ni znano. Nato je maja letos od podjetja SHP Istra odkupil še terjatev, skupaj z glavnico in obrestmi v višini 919.457 evrov. Kolikšen popust si je tu izgovoril in koliko je plačal za to, prav tako ni znano. Dejstvo pa je, da je šlo vse postopoma in ciljno, kdo vse je pri tem sodeloval, vedo le posvečeni.
Poleti še objava prevzemne ponudbe
Po vsem tem je GH Holding v Miklavčičevi lasti poleti objavil prevzemno ponudbo za odkup vseh delnic podjetja Gozdarstvo Grča. Za delnico je ponudil 1,29 evra, prevzemna ponudba je veljala od 1. avgusta do 29. septembra. Pri tem se naj bi Blaž Miklavčič po poročanju medijev že predhodno dogovoril z največjimi preostalimi lastniki Gozdarstva Grča, da mu bodo prodali delnice. Največja posamična lastnika sta bila Franc Oražem (24,20 odstotka) in Črtomir Vilhar (23,17 odstotka).
In zdaj: prevzem uspel
V teh dneh pa je GH Holding objavil javno obvestilo, da je prevzemna ponudba “uspela”. Odkupil je 301.707 delnic podjetja, za kar so plačali 389.202 evra. Ponudbo po 1,29 evra za delnico je sprejelo 139 lastnikov delnic, ki so Miklavčiču prodali 301.707 delnic. Lastniki preostalih 49.884 delnic se za prodajo niso odločili. Vendar nič zato, GH Holding je za 389.202 evra pridobil dodatni 64,68-odstotni delež podjetja Gozdarstvo Grča in s tem pristal na 89,3 odstotka lastništva.
Kaj je Miklavčič pridobil s tem?
Primat nad lesom več kot polovice državnih gozdov, celotno premoženje Gozdarstva Grča in v tem najmanj dve veliki žagi: v Kočevju in Ribnici. Njuna zmogljivost je okoli 40 tisoč kubičnih metrov na leto. Miklavčič zdaj sicer napoveduje nove naložbe, vendar poznavalci navajajo, da bodo te izvedene predvsem z brezplačnim evropskim denarjem, za kar naj bi bili projekti že pripravljeni in nato v vladnih službah tudi – odobreni za sofinanciranje.
Kdo je Miklavčič?
Včasih je bil vodilni v Skupini Panvita, Kmetijskem gospodarstvu Rakičan. Tako kot tudi Dejan Židan, minister, ki zdaj bdi tudi nad gozdarstvom, hkrati pa je tudi predsednik koalicijske stranke SD. Miklavčič je bil med drugim tudi ustanovitelj in direktor več podjetij, med drugim tudi direktor Slovenskih železnic (od 1. septembra 2002 do decembra 2004). Za direktorja tega sistema je bil imenovan pri 35 letih starosti. Po propadu velikih gradbenih podjetij, kot so SCT, Primorje in Vegrad, pa je postal eden ključnih igralcev na slovenskem gradbenem trgu, zato se ga je prijel vzdevek gradbeni baron.
“Zrasel” je na valu gradenj, ki jih je poganjal evropski denar. Sodeloval je pri večjem številu železniških naložb (očitno je dobro izkoristil veze in poznanstva iz časov direktorovanja), nato je gradil čistilne naprave in bioplinarne ter nekatere urgentne zdravstvene centre. Ker je to v zatonu, se je podal na področje lesa in gozdov. “Rast” pa bo več kot očitno nadaljeval na evropskem denarju in državnem bogastvu – tokrat lesu.
Prijateljstvo z resornim ministrom in še kom iz tega kroga (brez sodelovanja politike tu pač ne gre) je več kot očitno obrodilo lepe sadove. Malo verjetno, da zgolj in samo za eno stran.
