Okoli 10. ure je bil v Marakešu, v Maroku, sprejet t. i. globalni sporazum, bolj znan kot Marakeška deklaracija. Po navodilu slovenskih oblastnikov je to odprla tudi Slovenija. Slovensko delegacijo v Maroku vodi državni sekretar na notranjem ministrstvu Sandi Čušin.
Marakeško deklaracijo, ki izenačuje status migrantov, je sprejelo 164 držav. Tako poroča hrvaška Hina, slovenski mediji so o tem bolj malo zgovorni.
Deklaracije niso podprle naslednje sosednje države: Italija, Avstrija, Madžarska.
Med ostalimi državami, ki k sporazumu niso pristopile, so še: Češka, Slovaška, Poljska, Bolgarija, Estonija, Latvija, Švica, Izrael, Avstralija, ZDA in Čile.
Podatki za Belgijo javno še niso znani.
Gre za dokument Združenih narodov, ki ga bo 19. decembra 2018 dokončno potrdila generalna skupščina OZN.
Po Marakeški deklaraciji bodo migranti izenačeni. Ne bo več ilegalnih in legalnih, prehodi meje bodo človekova pravica. Migranti bodo pri pravicah izenačeni s prebivalci matične države. Kot takšni bodo deležni vseh pravic v posamezni državi. Omejeno bo tudi medijsko poročanje.
Hrvaška je deklaracijo sprejela. Kot primer, kako so ravnale druge države, navedimo Latvijo, kjer je parlament glasoval proti deklaraciji. Njihova predstavnica Dagmara Vietnere je dejala, “da je dokument slabo pripravljen in ima lahko velike posledice na celoten svet”. V Čilah, na primer, pa so dejali, da ne pristopajo k temu, ker se ne strinjajo s tem, da je migracija človekova pravica.
V Sloveniji se vladajočim ni zdelo vredno, da bi o tej deklaraciji prisluhnili državljanom.
Slovenski oblastniki (LMŠ, SMC, SD, DeSUS, SAB in Levica), vključno s predsednikom države Borutom Pahorjem, so se na vsa opozorila požvižgali. Marakeški sporazum so podprli. Številni po družbenih omrežjih so prepričani, da gre za izdajstvo Slovenije.
Proti temu, da bi Slovenija pristopila k temu sporazumu, so bili v SDS, NSI, SNS in SLS.
C. R.
