V koaliciji KUL (SD, LMŠ, Levica in SAB) so v četrtek na ustavno sodišče vložili pobudo za presojo nekaterih členov zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti. Doseči želijo stanje, kot v času, ko so oni vodili vlado, in to, da bi Slovenija postala migrantski žep, pa tudi, da bi nekateri nevladniki še naprej lahko veliko služili. Očitno si prizadevajo tudi za tihotapce ljudi.
Zakona je državni zbor na predlog vlade sprejel že marca lani, v KUL pa so se tik pred volitvami spomnili, da je to treba zavrniti. S tem so nakazali tudi svoje namere za čas po volitvah, če bi jim morda uspelo.
V KUL spodbijajo določbe, s katerimi je zdajšnja vladna koalicija spremenila določbe zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti ter z njimi zaostrila migrantsko zakonodajo. Z njimi je, denimo, poenostavila postopke za obravnavo prošenj za azil in vgradila varovalko za primer, da se na meji v trenutku pojavi veliko število migrantov.
To so v vladi storili tudi po tem, ko so v KUL zavračali, da bi vlada na državno južno mejo lahko poslala vojake s polnimi pooblastili. Za to je namreč v državnem zboru potrebna večina.
S spremembo zakona o tujcih je vlada uvedla institut kompleksne krize na področju migracij, po katerem policija pri obravnavi migrantov ne uporablja zakona o mednarodni zaščiti. Prav tako ne veljajo več določbe mednarodne konvencije o statusu t. i. beguncev, katere podpisnica je bila v preteklosti tudi Slovenija.
V KUL nasprotujejo tudi izročanju tujcev, ki so v Slovenijo prišli nezakonito, izvornim državam. Želijo si torej, da Slovenija postane migrantski žep.
Nadalje si v KUL prizadevajo, da bi za nezakonite migrante s (plačanimi) svetovanji ponovno skrbele razne nevladne organizacije, kot sta npr. zasebni Mirovni inštitut in Pravno informacijski center nevladnih organizacij (PIC). S tem, ko jim je zdajšnja vlada odvzela nekatere pristojnosti, jim je odvzela tudi velike prihodke, ki smo jih bili primorani pokriti državljani. Spomnimo, kakšna navodila so migrantom ti dajali v preteklosti.
In kar tudi ni za zanemariti? Očitno si prizadevajo tudi za to, da bi tihotapci ljudi lahko še naprej veliko služili. Znano je namreč, da so migrante prevažale organizirane skupine ljudi, tako do slovenske meje kot nadalje po državi.
Kaj na ustavnem sodišču spodbijajo Kulovci?
Spodbijajo določbe, s katerimi je trenutna vladna koalicija spremenila določbe zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti ter z njimi zaostrila migrantsko zakonodajo. Z njimi je, denimo, poenostavila postopke za obravnavo prošenj za azil in vgradila varovalko za primer, da se na meji v trenutku pojavi veliko število migrantov.
V KUL, kjer so znani zagovorniki migracij iz Bližnjega vzhoda, pa bi radi te zaostritve odpravili.
Kako je doslej ravnalo ustavno sodišče v podobnih primerih?
Doslej so vedno zavrnili vse pobude, ki so jih vložili poslanci, ki jim je od vložitve zahteve za presojo ustavnosti do njene obravnave na ustavnem sodišču potekel mandat.
Vedno je namreč ugotovilo, da poslanci, ki so vložili ustavno pobudo, s tem, ko jim je prenehal mandat, nimajo več pravnega interesa zanjo in jo zavrglo. Takšna je bila redna praksa ustavnega sodišča zadnjih 15 let.
Ker ustavno sodišče za povprečno rešitev zadeve potrebuje okoli tri leta, je jasno, da bo o pobudi KUL-a odločalo čez dve ali tri leta, ko bo mandat trenutnemu državnemu zboru že zdavnaj potekel, in bo pobudi glede na dosedanjo prakso pričakovano zavrglo. No, razen če bo ustavno sodišče svojo dosedanjo prakso spremenilo, kar pa bi moralo zelo dobro utemeljiti. Glede na trenutno sestavo ustavnega sodišča to morda sicer niti ne bi bilo presenečenje.
Vsekakor pa zadnje ravnanje KUL pokaže, kaj nas čaka po volitvah, če bodo morda lahko sestavili vlado. Stanje, kot smo mu bili priča v letih, ko so oni vodili vlade.
Kako je z migracijami?
V letu 2021 so policisti na območju Slovenije obravnavali 10.067 ilegalnih prehodov državne meje, kar je bilo 31,2 odstotka manj kot leta 2020. Najpogosteje so bili obravnavani državljani Afganistana, Pakistana in Bangladeša.
Ob tem spomnimo še na to, da smo bili v letu 2021 priča zaostrovanju razmer v Afganistanu, številni so si prizadevali, da bi tudi lani v EU vzpostavili takšno migrantsko pot, takšne koridorje, kot smo jim bili priča leta 2015. Velik uspeh slovenskega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici leta 2021 pa je bil skupni (soglasni) dogovor na ravni EU, da se to ni zgodilo. Sprejeli so tudi skupno stališče, da je treba ljudem pomagati v izvornih državah, tam, kjer živijo in da migracije tudi za njih niso rešitev.
V bistvu je bil to tudi velik uspeh Slovenije in zdajšnje vlade, da so nas obvarovali dogodkov, kot smo jim bili priča v letu 2015.
M. D.
