Eden redkih novinarjev v Sloveniji, ki so sodelovali z največjimi in najuglednejšimi mediji, kot so Associated Press, Reuters, CNN, Sky News in drugi, Valentin Areh, se je moral zaradi šikaniranj novega vodstva RTV Slovenija, ki ga je nastavila vlada Roberta Goloba, posloviti z RTV. Zdaj je odgovorni urednik Domovine. V intervjuju zanjo je razkril, kar vse se dogaja v naši državi televiziji. Nekatera razkritja so šokantna.
Kot je povedal, je bil v 14 letih na RTV kot eden najvišjih urednikov priča zgodbam političnih in ekonomskih pritiskov, kravjih in političnih kupčij, celo primerov zlorab, nasilja, spolnega nadlegovanja, cenzure in sistematičnega manipuliranja z javnim mnenjem.
“Gre za zgodbe pred letom 2010 o tem, kako je zaposleni izvajal verbalno in fizično komunikacijo s spolno vsebino, namigoval na spolnost, prepričeval novinarke v spolne dejavnosti, izražal zahteve za spolne usluge in podobno. Če bi v tujini razkrili takšno spolno nadlegovanje na javni televiziji, bi bil to velik škandal, na RTV pa so vse pometli pod preprogo,” je povedal.
Spolni predator je bil po njegovih besedah vrsto let na visokem položaju, mlade novinarke pa so bile le preproste uslužbenke: “Vsi na RTV še danes natančno vedo, o kom govorim, a ga nihče ni nikoli prijavil na policijo, ker je imel možakar dobre povezave s politiko in s tem s sodstvom in policijo. Zaradi groženj s tožbami za vsako razkrito in umazano skrivnost RTV ljudje molčijo, ker se ne želijo utopiti v stroških za odvetnike.”
Razkril je številne primere cenzure in povedal, da jo je moral izvajati tudi sam. “Spomnim se, da sem se direktorici nekoč naivno pritožil, da sem moral po navodilu nadrejenih načrtno skriti določene informacije pred javnostjo, da ne bi škodil vladi. Zahvalila se mi je, da tega nisem nikomur povedal. Dala mi je vedeti, da moramo o takih zadevah molčati in v javnosti ne smemo prati umazanega perila. Zato mi je smešno, ko slišim, da Marko Milosavljević študentom novinarstva na FDV govori o tem, da RTV zagotavlja verodostojnost informiranja. Pojma nima, o čem govori, ker kot teoretik praktično nima nobenih novinarskih izkušenj,” je bil oster.
Ko je prišel na RTV je sicer najprej opazil, da je na RTV neverjetno veliko število zaposlenih brez pravega dela. “Določeno novinarsko delo je na POP TV opravljala ena oseba. Za popolnoma isto delo so na TV Slovenija zaposlili kar štiri ljudi. Ko sem prišel kot novinar in urednik na TV Slovenija, sem delal s komaj 35-odstotno obremenitvijo v primerjavi z zadolžitvami, ki sem jih imel na POP TV. Zato sem nadrejene prosil za več dela, a so me zavrnili,” je dejal.
Kot je povedal, je njegove sodelavce motilo, da kot urednik dela še prispevke, saj je na RTV v nasprotju s POP TV to nesprejemljivo: “Na RTV je kar nekaj izjemno sposobnih, talentiranih, izkušenih in delavnih ljudi. Toda vsi na RTV vam bodo povedali, da so takšni delavci tam žal v manjšini. Zelo veliko pa je takšnih, za katere se ne ve, kaj delajo, oziroma jim ne dajo delati ničesar, ker so tako nesposobni, da se bojijo, da bi vse uničili. Imel sem kolega, ki sta ga pripeljali Tanja Starič in Ilinka Todorovski in je znan predvsem po tem, da spi na delovnem mestu. Zjutraj pride v službo ob 9.00, gre na kavo do 10.00, do 12.00 opravi svoje delo, od 12.00 do 13.00 je na kosilu. Po kosilu zaspi na stolu kar sredi pisarne do 16.00. Do 17.00 ure še malo pobrska po spletu in njegov delovni dan je zaključen. To sem gledal vsak dan. ”
Spomni se, je dejal, da je leta 2012 vodil urednike z BBC na ogled naših službenih prostorov: “V eni od pisarn smo naleteli na človeka, ki je sredi belega dneva spal. Gostje z BBC so to videli. Angležem je bilo bolj nerodno kot našim urednikom.”
Kolega z BBC sta bila po njegovih besedah tudi presenečena, ko so ju prepričevali, da mora biti javna televizija državotvorna, kar vodilni uredniki še danes velikokrat ponavljajo. “Povem primer. Predsednik države Danilo Türk je odpotoval v Kazahstan ravno v času, ko so vsi svetovni mediji poročali o grobih kršitvah človekovih pravic v tej državi. Ker ga je spremljala naša ekipa, sta BBC-jevca predlagala, da Danila Türka naši novinarji vprašajo, kaj meni o teh kršitvah. Toda iz Türkovega kabineta so nas opozorili, da zaradi dobrih odnosov Slovenije s Kazahstanom ni primerno postavljati takih vprašanj. In jih nismo. Noro.”
Na vprašanje, ali je bil provladni nastop zlato pravilo urednikov na RTV, je odgovoril: “Ne vedno. Če je šlo za levosredinsko vlado, smo upoštevali pravilo, da o določenih zgodbah, ki so neugodne za vlado, ne poročamo. Kritično smo poročali zlasti o opoziciji. V času desnosredinskih vlad pa smo postali do vlade kritični medij in podpirali opozicijo.”
Kot primer je navedel dogodek iz leta 2017. “Takrat je naša odlična novinarka Teja Šavor prva dobila dokumente o pranju iranskega denarja preko NLB. Urednik Dejan Ladika je takrat preprečil objavo ekskluzivne zgodbe. Nekaj dni zatem je vir odnesel zgodbo na POP TV. Po objavi na 24UR in v oddaji Svet na Kanalu A so tudi na RTV spoznali, da zgodbe ni mogoče skriti in so jo objavili v Dnevniku z velikim zamikom. Tejo Šavor pa so prisilili, da gre.”
A. V.
