Podatki kažejo, da v naši državi celo centri za socialno delo niso v enakopravnem položaju, da živimo v času, ko so eni bolj privilegirani kot drugi. Očitno tudi za to področje veljajo različna merila. Eden takšnih, ki jim je težje kot drugim, je center v Ribnici. Enim pogača, drugim drobtine velja namreč tudi na socialnem področju.
Center za socialno delo (CSD) Ribnica pokriva območja občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok, to je območje s 13.434 prebivalci. CSD deluje v najetih prostorih, devet zaposlenih (od tega sta dva za polovični delovni čas) ima na voljo 248 kvadratnih metrov poslovnih površin. Kot večina drugih tudi ti delujejo v najetih prostorih, za najemnino plačujejo 5 evrov za kvadratni meter površine, kar mesečno znesek 1.240 evrov. To pa je bistveno manj kot drugje, na primer v Novem mestu za kvadratni meter plačujejo po 14 evrov, v Črnomlju, kjer so najeli kar celo hišo pa po 9,30 evra.
Več let varčevali za novo vozilo, nato so morali denar nameniti za druge namene
Iz poročila CSD za leto 2016 je razvidno, da so v centru več let varčevali denar za nakup amortiziranega osebnega vozila. Zamenjati so ga želeli že v letu 2014. Vendar pa so morali denar na koncu nameniti za poravnavo V letu 2014 drugega dela tretje četrtine plačnih nesorazmerij iz preteklih let. Za to, kar bi jim morala vlada poravnati iz proračuna. Z zakonom so določili, da je treba razlike izplačati, denarja pa CSD Ribnici niso nakazali. Če teh plačnih razlik v CSD ne bi izplačali, bi lahko sledile tožbe. Da so se temu izognili, so porabili denar, ki so ga več let varčevali za nakup novega osebnega vozila. Službeni avto, ki ga pri svojem delu nujno potrebujejo, je star 13 let in vprašanje je, kdaj ga bodo sploh lahko zamenjali. Ali, kot navajajo: “S privatnimi vozili je zelo neprijetno odhajati v romska naselja ali pa voziti npr. odvzete otroke, mladostnike v krizne centre, vzgojne zavode.” Česa takšnega doslej nismo zasledili še nikjer.
Celo za ureditev arhiva ni posluha
Kako mačehovsko je lahko resorno ministrstvo do nekaterih, to je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kaže tudi podatek, da jim je to lani namenilo le strežnik, tiskalnik in skener. V CSD pa imajo zelo velike težave z arhivom, saj imajo po vseh pisarnah že polne omare. Z najemodajalcem so se pogovarjali o možnostih najema dodatnega prostora, a soglasja za najem s strani ministrstva niso dobili, ker glede na število zaposlenih presegajo dovoljeno poslovno površino. “Pisarne so sicer res velike, vendar so nefunkcionalne,” navajajo v CSD in dodajajo: “Od leta 2012, od uveljavitve nove zakonodaje, imamo vsako leto za tri omare arhiva, ki ga shranjujemo po vseh možnih prostorih. Glede na navedeno bi ministrstvo moralo upoštevati to dejstvo in omogočiti plačilo najema dodatnega prostora za arhiv.”
Kaj pa romska problematika? Roma s 5. stopnjo izobrazbe ni
Od leta 2004 do konca leta 2010 so zaposlili po eno javno delavko za delo na področju romske problematike. Ta je bil koordinator med Romi in CSD ter drugimi institucijami. Njegova naloga je bila predvsem skrb za smotrno porabo socialnih transferjev pri Romih. Manjšo skupino je javna delavka tudi opismenjevala. Koordinator je bil pomemben pomočnik strokovnim delavcem centra in tudi Romom. Vendar pa se CSD na razpis za javna dela za delo z Romi v letu 2011 ni mogel več prijaviti, ker bi morali poleg strokovnega delavca zaposliti še Roma s V. strokovno izobrazbe. Roma s 5. stopnjo izobrazbo na Ribniškem ni, zato tega tudi niso mogli zaposliti. Neživljenjski predpis torej. Tako so zaradi birokratskih ovir izgubili pomembno strokovno pomoč na tem področju.
Nadalje CSD Ribnica navaja, da že vsa leta z občino aktivno sodelujejo pri iskanju in urejanju lokacije za Rome. Vključeni so tudi v Svet za varnost občanov, kjer je romska problematika pogosto na dnevnem redu. V letu 2014 so si Romi v romskem naselju Goriča vas sami na črno napeljali elektriko in tako je prišlo do težav, saj elektrike niso plačevali. Dodajajo, da sicer vse več romskih otrok uspešno konča šolo in da je temu tako morda tudi zaradi pogojevanja CSD o obveznem šolanju otrok pri uveljavljanju socialnih pravic. No, to velja tudi za druge občine, vendar pa tudi iz osnovnih šol prihajajo zanimive novice o tem, kako končajo posamezni razred in kakšni so tu pritiski, pa tudi lahko privilegiji. Vendar pa je to že druga zgodba.
Narkomanija: pisarno zaprli
CSD Ribnica je prvi, ki je omenil tudi problematiko narkomanije. Navedli so, da veliko sodelujejo tako s policijo in s šolami tudi na področju narkomanije. Več let so imeli v prostorih centra odprto informativno pisarno za področje narkomanije, ki jo je izvajalo Društvo Up iz Ljubljane, financiral pa Lions klub Ribnica. Zaradi slabega obiska so pisarno – zaprli. To seveda ne pomeni, da narkomanije v občini – ni.
Kritika do dela resornega ministrstva
Na CSD navajajo, da se delo iz leta v leto povečuje in postaja vse zahtevnejše. V preteklosti se je na centre prenašalo kup novih nalog (štipendije, nasilje v družini, nadomestna kazen, invalidsko varstvo in podobno), novega kadra pa za te naloge niso dobili dovolj oziroma so jim še del priznanega kadra v letu 2014 vzeli.
In kako je to šlo? V letu 2012 so za izvajanje nove zakonodaje zaposlili eno delavko, eno pa so zaposlili prek Evropskega socialnega sklada šele aprila 2012, in sicer na delovno mesto informatorja za dobo dveh let. Sredi junija 2014 so informatorko ponovno zaposlili za eno leto in junija 2015 so jo izgubili. Spomladi 2016 so razmišljali o zaposlitvi pripravnika, vendar pa niso imeli od kje zagotoviti plačila razlike med prispevki iz evropskih sredstev in preostalimi stroški. Ker tega niso mogli zagotoviti, se na projekt niso prijavili. Tudi lani niso dobili možnosti za zaposlitev javne delavke.
V jeseni, ko je prispela večina vlog za otroške dodatke in subvencijo vrtca, se je nato pomanjkanje kadra zelo poznalo. Dodajajo, da pod težo »nove zakonodaje« in še dodatnih nalog, ki se jim jih vsako leto nalaga, še komaj zmorejo v rokih opraviti vse delo. Problem se pojavlja tudi na področju administrativnega dela. V letu 2014 sta šli dve administratorki v pokoj, ki sta pokrivali 1,5 administrativnega delavca. Z novo zaposlitvijo smo zmanjšali za 0,5 zaposlitev na področju administracije in v zameno za navedeno za 0,5 povečali zaposlitev na področju strokovnega dela, kar jim je zdaj v veliko pomoč.
V zadnjih petih letih je celotno delovanje centra usmerjeno v glavnem na izvajanje »nove zakonodaje«, vsa ostala dela pa so potisnjena ob stran. Izvajajo se le nujne naloge.
CSD Ribnica je imel lani 364.308 evrov prihodkov in približno toliko odhodkov. Zaposleni pa so prejeli po 1.640 evrov bruto plače mesečno, kar je bilo enako kot v letu 2015. Za nekatere centre pa vemo, da so plače precej večje, pa tudi povečanja med leti so precejšnja. Razlike med CSD so torej očitne.
T. H.
