Danes mineva leto dni od prisege 14. slovenske vlade pod vodstvom Janeza Janše, v državnem zboru so prisegli 13. marca 2020 nekaj po 21. uri, po tem, ko je prejšnja Šarčeva vlada odstopila na začetku epidemije covid-19, vrgla puško v koruzo. Slovenija je bila na čas epidemije povsem nepripravljena, skladišča z zaščitno opremo so bila prazna.
Še tisto malo, kar je bilo, je Šarčeva vlada poslala na Kitajsko. Milijon zaščitnih mask. Šarec pa je podpisal sklep, po katerem bi skladišča blagovnih rezerv z zaščitno opremo napolnili do konca decembra 2020. Vmes pa?
Razlog, zakaj je pred dobrim letom dni odstopil Marjan Šarec, javno ni bil pojasnjen. Vedelo se je le, da si je Šarec zaželel novih predčasnih volitev, javnomnenjske raziskave so stranki takrat dobro kazale, želel je prevzeti del volivcev ostalih (svojih) koalicijskih strank. In zavladati kot kralj na Betajnovi. Ni se oziral na državo in državljane, pač pa na svoje ozke lastne interese. Ni se mu izšlo.
Odkrit motiv za Šarčev odstop
Po letu dni pa je razkrit tudi motiv za Šarčev odstop in pobeg. Na včerajšnji novinarski konferenci ob letu dni delovanja te vlade ga je razkril premier Janez Janša. Povedal je: “Motiv za tisti odstop je odkrit. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je že pred epidemijo ocenila, da je Slovenija nepripravljena na pandemijo, in na to opozorila takratno vlado.”
Peklenski časi za zdajšnjo vlado
Tako težkih časov, kot jih je bila deležna nova vlada v tem letu delovanja, v samostojni Sloveniji še ni bilo. Predsedniki koalicijskih strank (SDS, SMC in NSi) so včeraj pojasnili, da jim je epidemija vzela 80 odstotkov časa. “Marsikaj, kar bi lahko naredili, je zato ostalo neuresničeno in je pred nami,” je dejal Janša.
Prebivalstvo, gospodarstvo in zdravstvo rešili pred kolapsom
Pogled v njihovo delo pokaže, da so delali tako rekoč noč in dan. V letu dni so sprejeli 8 protikoronskih zakonskih paketov, s katerimi so omilili posledice epidemije tako prebivalstvu kot gospodarstvu.
Zavod za zaposlovanje je včeraj razkril, da so s sprejetimi interventnimi ukrepi rešili več kot 200 tisoč delovnih mest, gospodarstvo ni klecnilo, kar je zelo pomembno. Reševali so zdravstvo in povečevali zdravstvene kapacitete, covid-bolnikov pa ni bilo treba voziti na zdravljenje v tuje bolnišnice, kot se to še danes dogaja v nekaterih evropskih državah.
Prebivalstvu in gospodarstvu so razdelili okoli 3500 milijonov evrov različnih pomoči, podatke o tem je razkril Fiskalni svet.
Tuje bonitetne agencije (prav vse po vrsti) Sloveniji priznavajo visoke bonitetne ocene, kar pomeni, da je Slovenija zaupanja vredna država tako za tuje investitorje kot mednarodne finančne organizacije.
Primerjava ukrepov z drugimi državami EU pokaže, da je bila Slovenija edina, ki je pomagala vsem.
Črne napovedi se niso uresničile
Ob začetku epidemije so različne ustanove doma in v tujini Sloveniji napovedovale črn scenarij: padec bruto domačega proizvoda (BDP) v višini 7 odstotkov (kot tudi v povprečju EU) in 120 tisoč brezposelnih ob koncu leta 2020.
Stanje je danes precej drugačno od napovedi. Padec BDP je bil za več kot 20 % manjši, število brezposelnih je za 25 odstotkov nižje. V državi je trenutno okoli 88 tisoč brezposelnih. Slovenija se po obeh kazalnikih uvršča med najuspešnejše evropske države.
Napovedi za leto 2021 sicer še ni, pričakovano pa je, da bomo v letošnjem letu nadomestili lanski padec BDP, kar pomeni, da lahko toliko, kot smo lani padli, letos zrastemo. Razlog za to je tudi v dodatnem evropskem denarju, ki ga je zdajšnja vladna ekipa lani poleti izpogajala v Bruslju. S tem denarjem bo lahko pokrila tudi nekatera izplačila za nazaj, za čas epidemije.
Opozicija in mediji: Njihova bilanca?
V opozicijskih strankah SD, LMŠ, Levica in SAB so zadnje leto predvsem nagajali. In brutalno rušili vse, kar se je rušiti dalo. Namesto sodelovanja so iz svojih udobnih foteljev spodbujali stanje, po katerem je bilo vsem samo še težje. Epidemija je terjala tudi okoli 4000 smrtnih žrtev. Marsikatere ne bi bilo, če bi opozicijske stranke delovale v skupno dobro. Žal je bilo drugače. Danes so sicer same največje poraženke, njihova razdiralnost se jim namreč ni obrestovala. Veliko razdiralno vlogo je odigrala tudi nacionalna RTV Slovenija, ki jo prisilno plačujemo vsi imetniki električnih števcev.
Ne moremo niti mimo nemogočih blatenj države na evropskem parketu s strani evropskih poslancev iz vrst SD in LMŠ, ki mejijo že na norost. Vendar o tem drugič.
J. M.
