V sredo, 18. novembra, je državni zbor z več kot 50 glasovi sprejel dva zgodovinska dokumenta, to sta proračuna za leti 2021 in 2022. Osrednja tema v medijih pa je bilo pismo predsednika vlade Janeza Janše evropskim voditeljem in voditeljicam, katerega vsebine tisti, ki so bili najbolj glasni o tem, javnosti niso niti predstavili.
Nato se je zelo hitro izkazalo, da je Janševo pismo poziv za iskanje rešitev in ne pismo, kjer bi se slovenski predsednik vlade postavil na kakršno koli stran.
Evforijo slovenske opozicije in njim naklonjenih medijev je nato v četrtek zvečer presekala nemška kanclerka Angela Merkel, ki je poudarila, da je to, kar je zapisal Janša, tudi nemško stališče. Nemčija pa je trenutno predsedujoča država Svetu EU.
Janša je nato sinoči zapisal, da so včeraj ob rednem delu, to je usklajevanju ukrepov proti Covidu-19, potekali tudi dolgi pogovori z Merklovo in drugimi voditelji članic EU, iskali so kompromisno rešitev za uveljavitev 7-letnega proračuna EU in Sklada za okrevanje po pandemiji.
Ponovil je: “Razmere kličejo k razumu.”
O težavah in nakazanih rešitvah v povezavi s tem je Janša govoril že v torek, 17. novembra, v državnem zboru, ob predstavitvi predloga sprememb proračunov za leti 2021 in 2022. To pomeni, da Janševa stališča niso bila nova in nobeno presenečenje, kot so se potem nekateri sprenevedali o tem.
Predsednik vlade je v torek v državnem zboru (magnetogram) povedal, da je paket za uveljavitev 7-letnega proračuna EU in Sklada za okrevanje po pandemiji, ki je bil julija spogajan na seji Evropskega sveta, še vedno v fazi potrjevanja. Pogodba o EU namreč določa, da je treba odločitev Sveta uskladiti z Evropskim parlamentom in na koncu sprejeti združen, enoten predlog proračuna EU.
Doslej je bila to običajno zgolj formalnost. Letos pa je prišlo do zapletov, ki so posledica dejstva, da je bil julija usklajen predlog v nadaljevanju v pogajanjih z vodstvom Evropskega parlamenta deloma dopolnjen v smer, ki je pozitivna. Več denarja je bilo namenjenega za nekatere skupne programe, kot so: varovanje zunanjih meja, program Erasmus in podobno.
Janša je povedal, gre za manjše zneske, ki jih je tudi sicer možno zagotoviti z letnimi prerazporeditvami sredstev ali iz določenih rezerv. Vendar pa se je tu v pogajanjih z vodstvom Evropskega parlamenta zapletlo. Povsem brez potrebe.
Janez Janša je v državnem zboru v nadaljevanju natančno pojasnil tudi t. i. vladavino prava, o kateri veliko slišimo v zadnjem času. Gre za daljšo obrazložitev, ki jo bomo predstavili posebej.
Glede skoraj 2000 milijard evrov denarja, ki bo predvidoma razdeljen po 7-letnem proračunu EU in Skladu za okrevanje po pandemiji, od tega bo Slovenija prejela 10,5 milijarde evrov, pa je Janša povedal, da doslej ni prišlo še do nobene blokade. Evropski parlament o tem namreč še ni odločal, prav tako o tem ni odločal Svet EU in tudi noben nacionalni parlament. Izkazane pa so bile namere o blokadi, kar postopek spravlja v časovno stisko.
Dokumenti EU morajo biti namreč sprejeti do konca leta, za to je potrebna ratifikacija v Evropskem parlamentu, Svetu EU, vseh parlamenti držav članic EU in tako naprej.
Janša je v torek v državnem zboru med drugim povedal, da je do konca leta še dober mesec in “da se bo še veliko dogajalo”.
“Iz tega vidika mislim, da je prav, da ste obveščeni, zakaj tukaj pravzaprav gre. Moje stališče je, da je treba dogovor, ki smo ga dosegli julija na Evropskem svetu”, kjer so voditelji držav članic EU soglasno sprejeli okvir, spoštovati. Že večkrat je sicer pojasnil je, da ta julijski dogovor ni bil samoumeven, pogajanja so trajala štiri dni in noči, pod vprašaj je postavljen tudi nadaljnji obstanek Evropske unije. “Če tega (julijskega) dogovora ne bomo spoštovali, se lahko dogovorimo za nekaj drugega, pa se (spet) bo nekdo spomnil, da to ni v redu in bomo šli naprej.”
Začaran krog torej, vsi skupaj pa se nahajamo sredi drugega vala epidemije.
Janša je tudi pojasnil, kaj se bo zgodilo, če finančni paketi ne bodo pravočasno sprejeti in ratificirani. Sprejeti pa so lahko le tisti, ki so bili potrjeni julija v Evropskem svetu, ko je bilo dogovor zelo težko doseči. Tega so dosegli s kompromisi iz vseh strani, “z – bom rekel veliko drame”, kot je to v torek dejal Janša. (Znano je, da je naš predsednik vlade že takrat veliko pripomogel k doseženim kompromisom in potrditvi teh paketov.)
Če to ne bo sprejeto, bo to vplivalo na gospodarski in finančni optimizem v EU in širše, na trdnost evra, tudi na bonitetne ocene, na ceno zadolževanja, na napovedi, ki so zaenkrat še optimistične ali pa vsaj zmerno optimistične.
“In Evropa se lahko v začetku naslednjega leta zbudi v situaciji, ki bo slaba, ki bo popolnoma nepotrebna in ki si jo je zakuhala sama,” je že v torek v slovenskem parlamentu dejal Janez Janša.
Napovedal je: “Mi bomo naredili vse, kar je v naši moči. Smo tudi v triu, prihodnjih in sedanjega predsedstva (EU), zato da se dogovor iz julija ohrani, da se ravna racionalno, da se ne razbije Evropske unije, da se ne slabi evra in da se reagira razumno v času, ko ne vemo še pravzaprav dokončno, kakšna bo cena drugega vala in ne vemo še niti dokončno, ali se bomo lahko zaradi optimističnih napovedi glede cepiv za covid tretjemu valu sploh izognili.”
Začeli smo z zgodovinskima dokumentoma, ki ju je v teh dneh z 51 glasovi za potrdil slovenski parlament (proti so bili v LMŠ, SD, Levici in SAB). V teh proračunih za leti 2021 in 2022 so zneski iz evropskih blagajn močno vključeni. Če tega denarja ne bo (in za to si močno prizadevajo nekateri), potem bo to za Slovenijo, naš razvoj in blagostanje zelo slabo. Za to gre in za nič drugega!
Ko vse to vemo, je stvar povsem drugačna od tiste, kot nam jo predstavlja, na primer, Tanja Fajon. Vprašamo se lahko, ali ta evropska poslanka in predsedujoča stranki SD res dela v dobro Slovenije ali pa morda dela za dobrobit koga drugega? Mnenje si naj ustvari vsak sam.
J. M.
