Na današnji dan pred 28 leti je izšla prva številka tednika Demokracija, glasila slovenske pomladi. Takrat še v časopisni obliki. Leta 2000 se je preoblikovala v revijo.
Pod imenom Demokracija so sicer že v preteklosti izhajali časopisi. V letih 1918−1919 je Slovenska socialna matica izdajala Demokracijo kot socialdemokratsko bolj narodno usmerjeno revijo. Znani časnikar in politik Andrej Slavko Uršič pa je nato leta 1947 začel na Primorskem izdajati glasilo Demokracija. Žal ga je istega leta na zadnji avgustovski dan ugrabila zločinska Udba. Nikoli več ga niso videli, tudi njegovega trupla niso nikoli našli. Najverjetneje je bil umorjen v ljubljanskih udbovskih zaporih.
Demokracija je sicer na Tržaškem in Goriškem izhajala do leta 1963. Zagovarjala je demokratične vrednote, ki pa jim je nasprotovala titoistična Jugoslavija. Pod istim imenom je leta 1989 začel izhajati glasilo Slovenske demokratične zveze, ki je nato postalo tudi glasilo Demosa. S koncem koalicije Demos je tudi glasilo Demokracija ugasnilo.
Ko je časopis Slovenec ugasnil …
Da je sedanja Demokracija začela izhajati leta 1996, ni naključje. Takrat je namreč nehal izhajati časopis Slovenec, ki je bil ponovno obujen leta 1991. Tednik Demokracija je dobesedno zrasel na njegovem pogorišču, saj je nastal prazen prostor v medijski krajini. V okolju, kjer so glas drugačnosti takrat predstavljali le Družina, Mag in Radio Ognjišče (slednja dva sta takrat komaj nastala), se je pojavila potreba po glasu demokratov. Po dveh letih izhajanja Demokracije je njeno izdajanje prevzelo podjetje Nova obzorja d. o. o. Na začetku je Demokracijo urejal ustanovni urednik Marcel Koprol, nato je vodenje uredništva prevzela Vida Kocjan.
Spomladi 2001 je urednik za kratek čas postal tedaj mladi Dejan Steinbuch, ki je malo pred tem prejel Jurčičevo nagrado, znan pa je bil kot Magov kolumnist ter sodelavec Nove revije. Z začetkom leta 2002 je vodenje uredništva prevzel Metod Berlec, ki je na uredništvo prišel že pred prihodom Steinbucha. Med leti 2018 in 2022 je bil glavni in odgovorni urednik Demokracije Jože Biščak, nato znova Metod Berlec.
z prvega obdobja ostajajo poleg Vide Kocjan še lektorica Joža Gruden in sodelavka na področju knjižnih izdaj Monika Maljevič.
Celoten prispevek lahko preberete na povezavi: OBLETNICA
A. L.