Stavka na Dolžu že leta 1850

V steklarni stavka 36 let pred stavko v Chicagu, pretepenih 40 delavcev, o steklarni danes pričajo samo še ruševine.

(vir: MD)

Pred t. i. znamenito stavko v Chicagu leta 1886 je bila stavka v steklarni na Dolžu poleg Novega mesta že leta 1850. Vendar so Hitlerjevi in Stalinovi socialisti za obvezen mednarodni “praznik dela” določili 1. maj in to obeležili s skupno parado 1. maja 1941 v Moskvi.

Na to je na družbenih omrežjih opozoril dolenjski podjetnik Alojz Kobe in objavil članek iz časopisa za slovensko krajevno zgodovino.

Iz besedila je razvidno, da je steklarni na Dolžu pri Novem mestu junija 1850 potekala stavka 40 tam zaposlenih delavcev. O stavki in o sporu med prejšnjim lastnikom gospodstva Ruperč vrh Amandusom baronom Schwigerjem in kupcem Julijem pl. Valmaginijem so ohranjeni trije arhivski dokumenti z nekaj prilogami, katerih vsebina se medsebojno prepleta.

Osnovni dokument o stavki pa je poročilo okrajnega komisarja Tribuzzija okrajnemu glavarju Mordaxu v Novem mestu z dne 28. junija 1850. Iz zapisa je razvidno, da je bila stavka konec junija 1850, da je v steklarno na Dolžu odšel okrajni glavar Mordax, v spremstvu zdravnika dr. Pettersa in Julija pl. Valmaginija. Prejeli so sporočilo, da je bilo v steklarni nekaj delavcev ranjenih od strelov. Novi lastnik Valmagini pa je pred tem sporočil oblastem v Novem mestu, da nameravajo delavci delo zapustiti. Zaprosil je za varstvo proti upornim delavcem. Njegovi prošnji je sledila vojaška asistenca.

Komisija ob prihodu na Dolž ni našla vseh delavcev, ob obisku vojakov so se večinoma umaknili. Zdravnik dr. Petters je imel takoj ob prihodu obilico dela s pregledom steklarskih žena in otrok, medtem pa so se zbrali vsi delavci. Večina delavcev je z družinami živela na Dolžu.

Komisar Tribuzzi jih je posamično zaslišal in na vprašanje, zakaj da so prenehali delati, so odgovorili, da so se zbali za kruh in delo. Komisar jih je opozoril, da so pogodbeno obvezani delati v steklarni. Pozval jih je, naj se vrnejo na delo.

Zdravnik dr. Petters je pregledal delavce in ugotovil, da noben nima strelne rane, na več delavcih pa je opazil poškodbe, ki so kazale na to, da so bili tepeni.

Kako je s steklarno danes?

Steklarna je bila umeščena pod vasjo Vrhe pri Dolžu pri Stopičah, ob potoku Palež. Danes je območje večinoma preraščeno z gozdom. Vidno pa je še nekaj obzidja in peč iz opečnatih rdečih zidakov. Glavno je obzidje in peč iz rdečih opek.

Fotografije ruševin:

Zapis o stavki:

Več o steklarni na Dolžu je navedeno tudi v knjigi Steklarstvo na Slovenskem.

Foto: MD

M. D.