Med nami je 22.350 revnih, približno vsak šesti, na robu socialne izključenosti pa živi vsak peti. Ob tem je država izračunala, da posamezniku mesečno zadostuje že 616 evrov, če živi sam, 462,50 evra, če sta dva in 323,75 evra, če gre za štiričlansko družino. Kar je manj, je revščina, kar je več, pa – bogastvo? O slednjem ne govorijo več.
Izračunali so, da je prag za tveganje revščine za enočlansko gospodinjstvo pri 7.399 evrih letnih prihodkov oziroma 616,58 evra mesečno. Če ima štiričlanska družina, sestavljeno iz dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let, po vladnih izračunih 1.295 evrov prihodkov mesečno, ni na robu revščine. Menda zadostuje za dostojno preživetje, tu je prag 323,75 evra na osebo. Če v družini ni otrok in je dvočlanska, pa naj bi zadostovalo že 925 evrov mesečno oziroma 462,50 evra mesečno na osebo. Kdor ima vsaj toliko mesečnih dohodkov, ni uvrščen med tiste, ki so revni ali na robu revščine.
Med nami je 22.350 revnih, 15,7 odstotka vseh, približno vsak šesti
V regiji, ki jo pokrivamo, je 142.356 prebivalcev. Od tega jih v revščini ali na njenem pragu živi 15,7 odstotka vseh ali 22.350 prebivalcev ali vsak šesti do sedmi med nami. Na robu socialne izključenosti pa živi od 30.000 do 31.000 prebivalcev ali približno vsak peti med nami. Podatki so za regijo, ki pokriva Dolenjsko, Belo krajino in Kočevsko-ribniško, za 21 občin, 1.052 naselij in 2.675 kvadratnih kilometrov površine. V regiji prebiva 7 odstotkov vseh prebivalcev v Sloveniji.
Stopnja tveganja socialne izključenosti še višja
Gre torej za statistične podatke, ki kažejo, da je stopnja tveganja revščine v naši regiji 15,7-odstotna in je za skoraj 10 odstotkov višja od slovenske, ki je po zadnje dostopnih podatkih 14,3-odstotna. Hkrati poznamo še stopnjo tveganja socialne izključenosti, ki je v Sloveniji kar 19,2-odstotna. Podatkov za posamezno regije ni, če sklepamo po ostalih podatkih pa je stopnja tveganja socialne izključenosti v naši regiji vsaj za 10 odstotkov višja, kar pomeni, da je vsaj 21- do 22-odstotna, kar pomeni, da je tudi uradno najmanj vsak peti na robu socialne izključenosti. Če to prevedemo v (nehvaležne) številke, jih med nami na robu socialne izključenosti živi od 30.000 do 31.000. Najmanj vsak peti!
Še slabše bi bilo, če se jih skoraj četrtina ne bi dnevno vozilo na delo drugam
Med nami je okrog 12.500 učencev, 5.300 dijakov in 5.800 študentov. Le 61 od tisoč prebivalcev pa je tudi zaposlenih. Stopnja brezposelnosti je okrog 10 odstotka in za desetino višja od slovenske. Vsak zaposleni sicer v povprečju dobi 1.023 evrov neto plače, vendar je to povprečje. Tudi med zaposlenimi v naši regiji so revni, s plačami, bistveno pod povprečnimi 1.000 evri. Teh statistika niti ne zaznava več. Imamo okrog 10.000 podjetij, vendar le malo velikih. Tudi zato se skoraj četrtina zaposlenih vozi na delo drugam, preko 10.000 se jih redno dnevno vozi v Ljubljano in njeno okolico. Tudi s tega vidika so povprečne plače višje kot bi bile, če bi statistika zajemala zgolj plače v t. i. naših podjetjih.
Regionalni brutodomači proizvod (BDP) na prebivalca je sicer 17.941 evrov in je tretji najvišji v Sloveniji, vendar več kot polovico tega prispeva industrija. Ne pozabimo, med nami je tudi Krka, poleg nje še več uspešnih velikih podjetij, žal pa tudi drugačnih od njih.
Pri turizmu na predzadnjem mestu
Glede na našo lepo pokrajino in našo lepo Dolenjsko, Belo krajino in Kočevsko-ribniško bi upravičeno lahko pričakovali, da turizem cveti. Na žalost temu ni tako. V primerljivem obdobju smo imeli zgolj 117.391 prihodov turistov v naše kraje letno. Ti so ustvarili okrog 380.000 prenočitev. S takšnimi rezultati smo pristali na 11 mestu med 12 regijami, torej na predzadnjem mestu.
In Slovenija? V državi je kar 287.000 revnih in 385 tisoč na robu socialne izključenosti
V Sloveniji živi dobra 2 milijona prebivalcev, revnih je 14,3 odstotka, kar je v številu 287.000. Ob tem je 385 tisoč ljudi izpostavljenih socialni izključenosti (revščini), kar je 19,2 odstotka vsega prebivalstva. V primeru socialne izključenosti izračunavajo stopnjo revščine, stopnjo resne materialne prikrajšanosti in stopnjo brezposelnosti.
Kdo je med “uradno” revnimi?
Od vseh 287.000 oseb pod pragom tveganja revščine je bilo 78.000 upokojencev (15,9 % od vseh upokojencev), od tega 55.000 upokojenih žensk in 23.000 upokojenih moških, 65.000 je bilo brezposelnih (44,8 % od vseh brezposelnih), 54.000 je bilo delovno aktivnih (6,7 % od vseh delovno aktivnih), od tega 34.000 zaposlenih in 20.000 samozaposlenih, 54.000 je bilo mladoletnih otrok (14,2 % od vseh otrok), 36.000 pa je bilo drugih oseb (19,5 % od vseh nezmožnih za delo, gospodinj, študentov in drugih neaktivnih oseb).
Statistični podatki so torej postavljeni zelo nizko. Za eno osebo naj bi mesečno zadostovalo že 616,58 evra, če živi v samostojnem gospodinjstvu, 323,75 evra, če je del štiričlanske družine in 462,50 evra, če živi v dvočlanski družini. Če so prihodki takšni ali za nekaj centov višji, domnevno ni več tveganja za revščino. Pa je temu res tako? Zato, ne pozabimo, med nami so tudi revni. Veliko jih je in tudi veliko več od “uradne” statistike.
T. H.
