Včeraj, posebno pa še danes v delu javnosti zelo odmevajo napovedane spremembe novel treh zakonov, ki se nanašajo medije in jih je vlada poslala v javno obravnavo, kar pomeni, da gre šele za prve predloge sprememb, ki jih je možno še dopolniti in spremeniti, zato je delanje drame pri tem trenutno povsem nepotrebno.
Predlog načrtovanih sprememb na medijskem področju ni drastičen, v kar se lahko prepriča vsak sam.
Za boljše razumevanje dogajanja pa v nadaljevanju objavljamo stališča in predloge Združenja novinarjev in publicistov (ZNP), ki jih je Upravni odbor ZNP sprejel na seji 13. julija 2020 in zelo dobro opišejo, za kaj gre pri tem.
Predlog novele zakona o RTV Slovenija:
“Podpiramo predlog, da bi se tri odstotke RTV prispevka namenilo za STA (Slovensko tiskovno agencijo), pet pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev, pri čemer bi RTV izpad dohodka dosegla z odpravo omejitve obsega oglaševanja. Takšna rešitev bi RTV prisilila, da se obnaša bolj tržno, bi bilo pa treba obseg oglaševanja pri tem do določene mere tudi omejiti, da se RTV, ki opravlja tudi določeno nacionalno poslanstvo, ne bi preveč skomercializirala.
Del RTV-prispevka namenjenega za STA, bi za slednjo pomenil več denarja, kar bi pomeni, da bi se lahko bolj posvetila svojemu osnovnemu poslanstvu, to je obveščanju javnosti o pomembnih vsebinah. Trenutno moram namreč velik del sredstev pridobili na trgu, kar zajeda njeno osnovni dejavnost. Poleg tega bi bilo več denarja za plače, ki so v zadnjih desetih letih na STA praktično zamrznjene.
Tudi rešitev, da se pet odstotkov denarja nameni uresničevanju javnega interesa na področju medijev, se nam ne zdi problematična, saj je navsezadnje vseeno, ali se denar za te namene zagotovi iz denarja, ki ga davkoplačevalci plačujejo v proračun, ali denarja, ki ga plačajo za RTV prispevek. V vsakem primeru gre za javni denar.
Predlog novele zakona o medijih:
Podpiramo predlog, da po predlogu novele zakona o medijih o t. i. sovražnem govoru odločajo sodišča v skladu z kazensko zakonodajo. Slednja so namreč za presojo tega, kaj je sovražni govor in kaj ne, edina pristojna in usposobljena. Veseli nas, da ministrstvo v besedilu ni obdržalo predloga, podanega pod prejšnjim ministrom, kjer bi o sovražnem govoru po svoji subjektivni presoji odločal medijski inšpektor.
Pozdravljamo tudi predlog, po katerem bi se določba pri popravku namesto navedbe, “da ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes”, spremenila v navedbo, da ima vsakdo pravico doseči objavo popravka objavljenega besedila. Popravek pri tem pomeni zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih neresničnih ali napačnih navedb v objavljenem obvestilu, s katerim je bila prizadeta pravica ali interes te osebe. Na ta način bi moral medij popravek objaviti le, če bi prizadeti v njem dejansko popravljal ali zanikal neresnične navedbe, ne pa podajal tudi komentarje in svoja mnenja, kar je bilo možno do zdaj. Sodna praksa je resda to možnost precej omejila, kljub temu pa so se pri razlagi zakona še vedno pojavljala različna tolmačenja.
Podpiramo predlog za večjo transparentnost podatkov o financiranju medijev in medijskem lastništvu. Menimo celo, da bi morala biti ureditev takšna, da bi določala, da mora biti lastništvo vsakega medija v celoti razvidno in preverljivo. Ne pa, da se dogaja, da imajo nekateri mediji skrite lastnike v davčnih oazah.
Je pa predlog novele pomanjkljiv v delu o pravni ureditvi statusa neodvisnih novinarjev in publicistov, ki se kljub politično neodvisnim in za javnosti pomembnimi prispevki ne morejo registrirati na ministrstvu za kulturo in se potegovati za status samostojnega kulturnega delavca, ki bi mu država pokrivala del socialnih prispevkov in ima nekatere davčne ugodnosti povezane s tem statusom. Po drugi strani se status, ki podpira kulturne, umetniške in ustvarjalne delavce dodeljuje 61 poklicem, mnogim z bistveno manj ali nobenim politično-kulturnim vplivom.
Predlog novele o STA:
Predlog med drugim prinaša spremembe pri imenovanju nadzornikov in razreševanju direktorja STA. Po novem bi nadzornike, z izjemo enega, ki ga izvoli svet delavcev, imenovala vlada, prvič v 15 dneh od uveljavitve zakona, medtem ko jih trenutno imenuje državni zbor. V ZNP smo mnenja, da je pravzaprav vseeno, ali nadzornike imenujeta vlada ali državni zbor (v državnem zboru namreč vedno prevladujoč vpliv vladna večina), bi bilo pa smiselno v zakon vnesti določbo, da vlada ali državni zbor že imenovanih nadzornikov (razen v izjemnih primerih – kateri so to, bi moralo biti natančno navedeno) ne moreta razrešiti pred iztekom mandata. S tem bi bi zagotovili stabilnost vodenja STA in preprečili, da bi nadzornike menjala vsakokratna vlada. Smiselno bi bilo tudi določiti, da imajo lahko nadzorniki in direktor največ dva mandata.
Rešitev, da se za imenovanje odgovornega urednika STA uporabljajo določbe zakona, ki ureja medije, je smiselna. STA je medij, zato ni razloga, da bi se odgovornega urednika imenovalo drugače kot v ostalih medijih.”
Vir: znp.si
C. R.
