Tudi v Splošni bolnišnici Novo mesto so končno dobili katetrski laboratorij, ki je osnova za dejavnost intervencijske kardiologije. To je velika pridobitev ne le za novomeško okolje in prebivalce, ampak za celotni jugovzhodni del Slovenije. Tega doslej niso imeli in so morali okoli tisoč bolnikov letno pošiljati drugam. Naložba je stala dva milijona evrov. Milijon je plačala bolnišnica, preostali milijon so pridobili iz državnega proračuna, od koder so plačali angiograf.
Bolezni srca in ožilja (najpogostejša med njimi je ishemična bolezen srca – srčno popuščanje) namreč predstavljajo v slovenskem prostoru še vedno glavni vzrok smrti pri prebivalstvu, starejšem od 65 let, kot pomemben vzrok smrti pa se pričnejo pojavljati že po 45. letu starosti. Tako predstavljajo kar 38 odstotkov vseh vzrokov smrti. Pregled umrljivosti zaradi teh bolezni po različnih slovenskih regijah kaže, da jih je več v jugovzhodnem delu Slovenije, torej v naši regiji.
Pri tem pa v bolnišnici pravijo, da je zlati standard za diagnostiko ishemične bolezni srca t. i. koronografija ali koronarna angiografija, ki se izvaja v katetrskem laboratoriju. Prav to so zdaj pridobili.
Raziskave kažejo, da je preživetje po srčnem infarktu pri pacientih, ki so sprejeti v bolnišnico, ki ima katetrski laboratorij, tudi do trikrat večje kot pri pacientih, ki so sprejeti v bolnišnico brez katetrskega laboratorija.
Preiskave, ki jih opravijo v katetrskem laboratoriju, zajemajo kateterizacijo srčnih votlin, koronarnih in ostalih arterij, diagnostično obravnavo bolezni zaklopk in srčne mišice. Preiskava se lahko iz diagnostične že med potekom spremeni v zdravljenje, če se izkaže, da je treba pri bolniku opraviti poseg.
Iztok Gradecki, specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, je pri tem povedal, da v katetrskem laboratoriju najprej opravijo diagnostično preiskavo. To pomeni, da skozi eno od arterij, bodisi na roki ali nogi, naredijo dostop do ožilja, nato pa uvedejo diagnostične katetre do ustja žil, ki jih želijo pregledati. Če ugotovijo zoženo mesto na arteriji, pa lahko takoj nadaljujejo s terapevtskim delom oziroma zdravljenjem, saj lahko zoženo mesto razširijo s posebnimi baloni in ga ojačajo, da se znova ne zoži, s tako imenovanimi žilnimi opornicami. Tako preprečijo nastanek miokardnih infarktov in drugih bolezni ter prezgodnjo smrt, hkrati pa izboljšajo kakovost bolnikovega življenja, ki zaradi motene prekrvavitve prej ni mogel biti telesno dejaven.
Okoli tisoč so jih letno poslali drugam
Splošna bolnišnica Novo mesto je sicer četrta največja bolnišnica v Sloveniji, druga največja regijska, po površini, ki jo pokriva, pa celo prva, vendar do zdaj ni imela in ni izvajala programa dejavnosti katetrskega laboratorija. Zato je morala bolnike (več kot tisoč letno) premeščati in napotovati na preiskave in posege v Ljubljano, Izolo, Novo Gorico, Celje in Maribor, kjer je bil delež bolnikov iz naše regije, pri katerih so opravljali koronografske in angiografske preiskave kar 10-odstoten.
Kakšna so pričakovanja?
Novi program bo prispeval k boljši kakovosti življenja bolnikov, omogočena jim bo enakopravna dostopnost do kakovostne in varne zdravstvene oskrbe na področju srčno-žilnih bolezni, ki je do sedaj niso imeli. Pričakujejo tudi, da se bo znižala stopnja kardiovaskularne umrljivosti v regiji. Angiografske preiskave bodo dvignile strokovno raven dela na kardiološkem in radiološkem oddelku ter v bolnišnici nasploh.
Bolnikom bo omogočena natančna začetna diagnostika, s čimer se bodo izognili nepotrebnemu bivanju v bolnišnici, nepotrebnemu ponavljanju manj natančnih preiskav, nepotrebnim visokim prehospitalnim in reševalnim prevozom. Posledično se naj bi razbremenila obremenjenost Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, pa tudi nekaterih ostalih centrov, navajajo v novomeški bolnišnici. Pričakujejo tudi, da se bo znižala čakalna doba na koronografijo.
Tudi žilne opornice
Za bolnike z aterosklerotičnimi oblogami arterij, ki prehranjujejo srce, pa je nadalje dobrodošel podatek, da jim s koronarografijo, ko odkrijejo takšno oblogo, ki nevarno zožuje svetlino arterije, vstavijo žilno opornico, ki žilo razširi. Tako je pretok krvi znova normalen. Srce je znova dobro prekrvljeno in bolnik nima več težav. Po posegu je bolnik še en dan na opazovanju, naslednji dan gre domov. Poseg ni mogoč le, ko gre za takšno prizadetost arterij, ki terja kirurški operacijo, pri kateri se naredijo z obvodi zožanih mest srčnih oziroma koronarnih in ostalih arterij.
V novem laboratoriju bodo operirali tudi bolnike, ki potrebujejo stalni srčni spodbujevalec ali eno od podobnih naprav. Srčne spodbujevalce v bolnišnici vstavljajo sicer že od leta 2013 in letno opravijo od 120 do 130 vstavitev.
Novomeški interventni center se bo tako priključil ostalim petim interventnim kardiološkim centrom v Sloveniji in tako odpravil belo liso južno od Ljubljane.
V novomeški bolnišnici je projektno skupino za sodoben katetrski laboratorij vodila direktorica dr. Milena Kramar Zupan, v sodelovanju z izjemno strokovnim in zavzetim primarijem Iztokom Gradeckijem, dr. med., specialistom interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, ter ostalimi sodelavci.
