Pročelja stavb v ožjem mestnem središču so ogledalo vsakega mesta, od njih pa je odvisen tudi prvi vtis, ki ga obiskovalec dobi o mestu. Tudi zato se občine pogosto odločajo za sofinanciranje pročelij v starih mestnih jedrih. Na portalu Moja Dolenjska smo preverili, kako je s tem v treh belokranjskih občinah.
Med belokranjskimi občinami že na prvi vtis izstopa Občina Črnomelj, kjer ožje mestno središče in glavno cesto, ki poteka skozi, marsikje kazijo razpadajoča pročelja in fasade stavb. Kot pravijo v kabinetu črnomaljske županje, občina po pravilniku, sprejetem leta 2006, sofinancira obnovo fasad in streh v starem mestnem jedru v višini 25 odstotkov. V zadnjih petih letih za to letno namenili po 8.000 evrov.
V letih 2012 in 2013 so bila sredstva izkoriščena v celoti, v letih 2014 in 2016 v višini slabe oziroma dobre polovice, leta 2015 pa v višini 7000 evrov. Županjin kabinet na vprašanje, zakaj se ljudje ne v večji meri odločajo za obnovo starih fasad, ki jih v Črnomlju ne manjka, odgovarja, da so objekti v zasebni lasti in da je le od lastnikov odvisno, ali se bodo odločili za prenovo.
Kot pravijo, do zdaj ni bila zavrnjena še nobena vloga. Pripravljajo pa spremembo pravilnika, s katero bi povečali porabo sredstev, ki so na voljo.
Občina Metlika sofinancira do polovice obnove fasade in strehe
V Občini Metliki občina sofinancira do polovico naložbe v obnovo fasade in strehe v starem mestnem jedru Metlike, vendar ne več kot dva tisoč evrov na stavbo. Razpis za sofinanciranje je bil prvič objavljen leta 2015, ponovljen pa v lanskem in letošnjem letu.
Kot so za portal Moja Dolenjska povedali na občini, so leta 2015 za ta namen namenili 10.000 evrov, od katerih je bilo izkoriščenih nekaj več kot 4500 evrov. Leta 2016 je bilo na voljo 8.000 evrov, od katerih je bilo izkoriščenih 5000 evrov. Za leto 2017 pa je prav tako razpisanih 8.000 evrov.
Na občini pravijo, da bi si želeli več prijav na razpis. Kot razlog, zakaj ni večjega zanimanja, navajajo, da po navedbah lastnikov stavb v starem mestnem jedru težavo pri obnovi predstavljajo tudi pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine. »Lastniki teh stavb tudi večinoma ne prebivajo v njih, zato tudi ni toliko interesa po obnovi,« pravijo.
Občina Semič sofinancira obnovo fasad po vsej občini
Tudi Občina Semič že več let zaporedoma objavlja javni razpis za obnovo fasad, pri čemer sofinancira do polovico naložbe. Za to letno namenja 5.000 evrov, ki so po navedbah občine vedno v celoti razdeljeni. Zanimivost je, da občina sofinancira obnovo fasad v vsej občini, ne samo v starem mestnem jedru. Da pa isti, ki živijo na območju kulturne dediščine, na razpisu prejmejo več točk, zato jim pripada tudi višje sofinanciranje naložbe. Slednje morda tudi pojasni, zakaj so sredstva vedno izkoriščena v celoti. Zakaj se nekateri zasebniki ne odločijo za obnovo fasade, jim, kot pravijo na občini, ni znano: »Mogoče je težava v pomanjkanju lastnih sredstev«.
Splošni vtis je, da belokranjske občine za obnovo fasad ne namenjajo ravno veliko sredstev, predvsem pa, da so pogoji očitno za zasebnike precej nezanimivi, posebej v Črnomlju, kjer občina sofinancira le četrtino naložbe. Ker je pri obnovah verjetno vse pogojeno z denarjem, bo morala zato občina razmisliti predvsem o zvišanju deleža sofinancianja.
M. R.
