Ljudje se odločamo na podlagi znanja, preteklih izkušenj in pogosto tudi intuicije. Logičnemu delu razmišljanja dodamo intuitivni del in čez čas se lahko izkaže, da smo ravno na podlagi notranjega občutka sprejeli dobre odločitve. Pa je zato prav, da se intuicije poslužujemo tudi takrat, ko varčujemo v vzajemnih skladih?
Odgovor na vprašanje gre iskati v vedenjskih financah, finančni teoriji, ki trdi, da posamezniki pri sprejemanju odločitev nismo racionalni. Proučuje naše odločanje, predvsem pa naše sistematične napake, ki jih počnemo, ko nastopamo v vlogi investitorjev.
Čredni nagon (ang. herd mentality bias) je tisti, zaradi katerega sledimo odločitvam drugih. Z njim želimo zmanjšati tveganje, da z naložbo ustvarimo slabšo donosnost od ostalih. V praksi je čredni nagon žal glavni krivec za pretirane rasti posameznih delnic, na njegov račun pa se kot vlagatelji na trg vključimo prepozno.
V človeški navadi je, da si bolj zapomnimo stvari, ki so se zgodile v bližnji preteklosti ali so bolj izstopale. To, da jim damo večjo težo, vedenjske finance imenujejo pristranska razpoložljivost (ang. loss aversion bias). Na njeni osnovi lahko sklepamo, da bodo vlagatelji, ki so na kapitalskih trgih v preteklosti doživeli velike padce, preteklim izkušnjam dali preveliko težo.
Ena izmed napak, ki jo počnemo vlagatelji, je tudi t.i. sidranje (ang. anchoring bias). Na nove informacije se osredotočamo v preveliki meri ali pa jih, ker jim še ne zaupamo, v preveliki meri zanemarimo. Tako ravnanje se v praksi pokaže kot odločanje na osnovi informacij, ki morda niti nimajo prave logične povezave z naložbeno odločitvijo.
Ko se nam zdi, da imamo o investiranju na kapitalskih trgih že precej znanja, smo v nevarnosti, da postanemo ob napovedovanju prihodnjih donosnosti pretirano samozavestni (ang. overconfidence). Kadar smo pri tem uspešni, zasluge pripisujemo svojim sposobnostim. Kaj pa, kadar nismo? Žal je takrat lažje, da za neuspeh krivimo zunanje dejavnike. Takšen način razmišljanja lahko vodi v oblikovanje portfelja, ki je premalo razpršen, s čimer se po nepotrebnem pretirano izpostavljamo tržnemu tveganju.
Česa naj nas, kot vlagatelje, (na)učijo vedenjske finance?
Sprva tega, da vlagatelji pogosto delamo napake, ki se jih ne zavedamo. Če je v vsakdanjem življenju sprejemanje odločitev na podlagi čustev in intuicije zaželeno, pri varčevanju na kapitalskih trgih temu ni tako. Pretekle izkušnje namreč kažejo, da vlagatelji, ki odločitve sprejemajo na takšen način, skoraj zagotovo ustvarijo dolgoročno podpovprečno donosnost.
V nadaljevanju imejmo v mislih, da naj bo razporeditev premoženja skladna z našim finančnim profilom (našimi finančnimi cilji, dobo varčevanja, nagnjenostjo do tveganja itd.) in da nam ni v pomoč, če gibanje tečajev spremljamo prepogosto. Naše naložbene odločitve naj bodo premišljene in sprejete skupaj s finančnim svetovalcem, čustva pa raje prihranimo za druga pomembna področja.
Avtor: Špela Ilar Kosmač, NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o.
»Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. (v nadaljevanju: NLB Skladi), Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, [email protected], upravlja krovni sklad NLB Skladi. Storitve trženja in oglaševanja krovnega sklada NLB Skladi poleg družbe NLB Skladi izvaja po pooblastilu tudi Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana. Krovni sklad družbe NLB Skladi ni bančna storitev in ne prinaša zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v posamezne podsklade krovnega sklada tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah. To je tržno sporočilo. Pred sprejemom katere koli končne naložbene odločitve glejte Prospekt krovnega sklada NLB Skladi z vključenimi pravili upravljanja in dokumente s ključnimi podatki za vlagatelje za posamezne podsklade krovnega sklada NLB Skladi.«
(Oglaševalska vsebina)
